Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek nenadoma začasno ustavil nadaljnje stopnjevanje vojne proti Iranu z napovedjo o petdnevni preložitvi zračnih napadov na iranske elektrarne in energetsko infrastrukturo. Trump trdi, da se je tako odločil na podlagi pogovorov njegove administracije z neimenovanim iranskim predstavnikom. V Teheranu so vsakršne stike z ameriškimi oblastmi zanikali.
Naj bo res tako ali drugače, Trumpova napoved je prinesla nekaj malega razelektritve ozračja kljub siceršnjemu nadaljevanju vojne. To je bilo vidno tudi po odzivu finančnih trgov, saj sta vrednosti nafte in dolarja takoj padli, borzni indeksi pa so zrasli. Pretil je namreč zelo drugačen scenarij, ker je ameriški predsednik v noči na nedeljo napovedal, da bodo ZDA »zadele in izbrisale razne iranske elektrarne, začenši z največjo«, če Iran v natanko 48 urah ne omogoči popolnega odprtja Hormuške ožine brez vsakih groženj.
Galona nafte v ZDA
dražja za tretjino
Ta Trumpov rok bi se torej iztekel v noči na torek. Iran je na to grožnjo odgovoril s svojo in napovedal povračilne ukrepe z napadi na energetske objekte v regiji in objekte za razsoljevanje morske vode, kar je vitalnega pomena za države v regiji, ki gostijo ameriške vojake. Grožnja napadov na energetsko infrastrukturo je cene nafte še dvignila, kar krepi pritisk na vse svetovno gospodarstvo, tudi ameriško. Cena za galono bencina (3,785 litra) v ZDA zdaj znaša skoraj štiri dolarje ali dolar več kot pred mesecem dni, ko se napad na Iran še ni začel.
Vse to je gotovo prispevalo k premisleku Bele hiše, sploh ker na vidiku ni bilo iranske predaje, grožnje Teherana v Hormuški ožini pa so imele vidne posledice. Trump je v ponedeljek zapisal, da sta njegova glavna mednarodna posrednika Steve Witkoff in Jared Kushner v stiku z iranskim režimom. Zapisal je, vse z velikimi črkami, da sta imeli državi zadnja dva dneva »zelo dobre in produktivne pogovore o popolni in vsestranski rešitvi naših sovražnosti na Bližnjem vzhodu«, zaradi česar je za pet dni prestavil možnost napadov na iranske energetske objekte. Kasneje je v pogovoru z novinarji dejal, da govorijo o petnajstih točkah za končanje vojne in da so prve tri točke »iranska opustitev jedrskega orožja«. Iran sicer trdi, da ga nima, o njegovem obstoju tudi ni dokazov. Britanski premier Keir Starmer je potrdil pogovore Irana in ZDA ter dejal, da zanje ve, nadaljevali naj bi se še v ponedeljek.
S kom so ZDA v stiku, Trump ni povedal, dodal pa je, da to ni novi vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej ter da ne vedo, ali je živ. Naj pa bi bil sogovornik »najvišji predstavnik«. Trump je tudi dejal, da so v stik z ameriško stranjo stopili Iranci in predlagali pogovore.
Iran: Zavračamo pogajanja
Iran je stike zanikal. Zunanje ministrstvo je prek državnih medijev sporočilo, da niso ne v neposrednem ne v posrednem stiku z ZDA. »Zanikamo, kar je ameriški predsednik Donald Trump dejal o pogajanjih, ki naj bi potekala med Združenimi državami Amerike in Islamsko republiko Iran. Islamska republika Iran se drži svojega stališča, da zavrača pogajanja, dokler ne doseže svojih vojaških ciljev,« je sporočilo zunanje ministrstvo. Mediji tam so dodali oceno, da hočejo ZDA le kratko prekinitev napadov.
Odgovor na to, kaj je res, bo morda znan kmalu. Po mnenju poznavalcev Trump sicer išče izhod iz položaja, ki bi pripeljal do daljšega zaprtja Hormuške ožine, po kateri gre skoraj petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom. V Iranu pravijo, da je odprta za ladje, ki niso iz sovražnih držav, a so obenem zagrozili s pospešenim miniranjem na morju. Na drugi strani ni jasno, ali v Teheranu obstaja enotno stališče o pogovorih z ZDA in o poteku vojne. V preteklosti je bilo že slišati zelo mešane signale, denimo opravičilo predsednika Masuda Pezeškiana zalivskim državam za napade prav v času, ko so tja letele nove iranske rakete.
