Kot poroča The New York Times, Pentagon v prihodnjih dneh na Bližnji vzhod pošilja približno 2500 marincev, kar po mnenju vojaških analitikov napoveduje novo, bolj intenzivno fazo dva tedna trajajočega konflikta z Iranom. Napotitev 31. ekspedicijske enote prihaja v času, ko postaja vse bolj jasno, da zračni napadi ne bodo dovolj za uničenje iranskega režima.
Po navedbah ameriških obrambnih uradnikov je glavna naloga omenjene enote nevtralizacija iranske taktike polaganja min. Zaradi nadvlade ameriških zračnih sil se je iranska mornarica odpovedala večjim plovilom in prešla na uporabo hitrih čolnov, ki se lažje izognejo radarjem.
Ti čolni naj bi delovali z arhipelaga otokov v bližini ožine, ki bi zdaj lahko postali tarča ameriških kopenskih akcij.
Nevarno zaostrovanje
Upokojeni visoki uslužbenec Pentagona je za uredništvo omenjenega časnika pojasnil, da prihod enote, ki sicer deluje v indo-pacifiški regiji, Pentagonu omogoča hitro izvedbo desantov na omenjene otoke. Marinci bodo imeli polno logistično in zračno podporo, kar vključuje letala F-35 in transportne helikopterje MV-22 osprey.
Vendar pa kritiki opozarjajo na visoko tveganje. Predsednik Trump, ki je januarja že odobril tvegane operacije, kot je bilo zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, bi se lahko uštel. Čeprav so takšne akcije kratkoročno učinkovite, lahko ob nepredvidenih zapletih sprožijo vsesplošno vojno v regiji.
Od začetka spopadov med ZDA, Izraelom in Iranom prejšnji mesec so se cene nafte na svetovnih trgih povzpele za kar 40 odstotkov. Zapora Hormuške ožine te cene dviguje v astronomske višine.
Poleg napadov na otoke bodo marinci menda zadolženi za protidronsko delovanje, kar vključuje uporabo elektronskih motilcev na ladjah, spremljanje tankerjev in hitro posredovanje.
Luknja v pacifiški obrambi
Napotitev te enote pa odpira vprašanja o varnosti na drugem koncu sveta. Ker je ena ekspedicijska enota že angažirana v Venezueli, 31. enota pa zdaj odhaja v Iran, ZDA v pacifiški regiji ostajajo brez enote za hitro posredovanje. To slabi ameriško obrambno držo v bližini Severne Koreje in Tajvana, kar dodatno otežuje premestitev protiletalskih sistemov iz Južne Koreje na Bližnji vzhod.
Marinci, pogosto imenovani »ameriška sila 9-1-1«, so bili v zgodovini vedno prvi na terenu – od invazije na Afganistan leta 2001 do protipiratskih operacij. Tokratna misija v Hormuški ožini pa bi lahko bila njihova najnevarnejša preizkušnja v zadnjih desetletjih, še ocenjujejo v omenjenem časniku.