Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napoved višjih carin za 68 držav sveta, s katerimi imajo ZDA trgovinski primanjkljaj in s katerimi niso sklenile trgovinskega dogovora. Z Evropsko unijo so ga in bodo za njen izvoz čez lužo veljale splošne petnajstodstotne carine z določenimi izjemami. Tako so odpravljene nekatere bojazni, da bi ameriška administracija morda vseeno uvedla višje carine za EU, ker dogovor še ni formaliziran in podpisan, nekaj vprašanj pa ostaja odprtih in nedorečenih.
Trump je sicer nekoliko zamaknil rok novih carin. V četrtek jih je napovedal, vendar še niso začele veljati v petek, ampak bodo 7. avgusta, uradno zato, da se ameriška stran pripravi na njihovo izvajanje.
Carine za dobršen del sveta pomenijo močan udarec prosti trgovini in po nekaterih ocenah smrtni udarec Svetovni trgovinski organizaciji, ki je bedela nad spoštovanjem trgovinskih pravil. Poznavalci ocenjujejo, da sledijo meseci negotovosti in kaosa v svetovni trgovini, saj se bodo pogajanja nadaljevala, mogoče so tudi nove carine in proticarine.
Trump je carine za države, ki imajo z ZDA trgovinski presežek, kar razume kot izkoriščanje Amerike, napovedal že aprila, potem odločitev zamrznil za 90 dni, do julija, in potem še enkrat do 1. avgusta. Ideja Washingtona je bila, da ustvari pritisk in v tem času sklene ugodne trgovinske dogovore z državami. Omenjali so celo dogovore z 90 državami oziroma trgovinskimi bloki. Do 1. avgusta so jih sklenili z osmimi: EU, Združenim kraljestvom, Japonsko, Indonezijo, Filipini, Vietnamom, Pakistanom in Južno Korejo.
Ob tokratni napovedi ni carin za Kitajsko, s katero imajo ZDA največji trgovinski primanjkljaj od vseh. Spomladi sta državi bíli trgovinsko vojno, med katero sta carine dvignili na 145 oziroma 125 odstotkov. Potem sta ukrepe zamrznili in si določili rok za dogovor, ki se izteče 12. avgusta. Mogoče je, da bosta ta rok še podaljšali.
Nagrada za prekinitev ognja
Trump je ob podpisu izvršnega ukaza, s katerim je povišal carine, dejal, da je odprt za nove pogovore. Odmevala je odločitev, da za Kanado uvede 35-odstotne carine, kar je več, kot je napovedoval aprila. Gre očitno za uresničitev njegove grožnje Ottawi zaradi kanadske napovedi priznanja Palestine. Večina kanadskega uvoza bo sicer podvržena nižjim carinam ali pa jih ne bo, kot to določa tristranski severnoameriški sporazum med Kanado, ZDA in Mehiko.
Najvišje carine, 41-odstotne, so doletele Sirijo, 40-odstotne Mjanmar in Laos, 39-odstotne Švico in tako naprej. Najnižja temeljna stopnja za države, s katerimi imajo ZDA trgovinski primanjkljaj, je 15-odstotna, so pa nekatere izpogajale nižjo, denimo Združeno kraljestvo desetodstotno. V Švici so bili zelo razočarani nad več kot dvakrat višjo stopnjo od temeljne in ocenjevali, da to državo lahko stane na desettisoče delovnih mest.
Precej nižje stopnje od aprila zagroženih sta dobili Tajska in Kambodža, in sicer 19-odstotne. Trump je državama obljubil znižanje, če končata vojaške spopade ob meji, ki so izbruhnili v drugi polovici julija. Kambodža je zdaj napovedala, da bo Trumpa predlagala za Nobelovo nagrado za mir.
