Ta poročila ponujajo povsem drugačno sliko od tiste, ki jo predstavljajo ameriški predsednik Donald Trump in njegovi pogajalci za mir v Ukrajini, ki trdijo, da si Putin želi končanja konflikta. Najnovejše obveščevalno poročilo po navedbah enega od virov sega v konec septembra.
Ocene ameriških obveščevalnih služb so od začetka obsežne ruske invazije leta 2022 dosledne. Po navedbah virov se v veliki meri ujemajo s stališči evropskih voditeljev in obveščevalnih služb, da Putin teži k nadzoru nad vso Ukrajino in ozemlji nekdanjih držav sovjetskega bloka, vključno z nekaterimi članicami zveze Nato.
»Obveščevalni podatki so vedno kazali, da Putin želi več,« je za Reuters dejal Mike Quigley, demokratski član odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa. »Evropejci so o tem prepričani. Poljaki so popolnoma prepričani. Baltske države menijo, da so prve na vrsti.«
Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, vključno z večino luganske in doneške regije, ki tvorita industrijsko jedro Donbasa, dele zaporoške in hersonske regije ter Krim, strateški polotok ob Črnem morju.
Putin Krim in vse štiri regije razglaša za del Rusije. Po navedbah dveh virov, seznanjenih z zadevo, Trump v okviru predlaganega mirovnega dogovora pritiska na Kijev, naj umakne svoje sile iz manjšega dela doneške regije, ki je še pod ukrajinskim nadzorom. To zahtevo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in večina Ukrajincev zavračata.
Napredek pri varnostnih jamstvih
Trumpova pogajalca – njegov zet Jared Kushner in nepremičninski milijarder Steve Witkoff – že več tednov vodita pogajanja o mirovnem načrtu z 20 točkami z ukrajinskimi, ruskimi in evropskimi predstavniki. Čeprav ameriški uradniki pravijo, da je bil dosežen napredek, ostajajo velike razlike, predvsem glede vprašanja ozemlja.
Po navedbah enega vira in diplomata so varnostna jamstva odvisna od tega, ali bi Zelenski privolil v odstop dela ozemlja Rusiji. Drugi diplomati pa pravijo, da to ne drži in da se preučujejo tudi druge možnosti, saj je Zelenski že izključil ozemeljske koncesije.
Jamstva, ki bi začela veljati po podpisu mirovnega sporazuma, predvidevajo namestitev večinoma evropskih varnostnih sil v sosednjih državah in v Ukrajini, vendar daleč od bojišč, z namenom odvračanja morebitnih prihodnjih ruskih napadov.
Velikost ukrajinske vojske naj bi bila omejena na 800.000 pripadnikov, je povedal eden od virov. Več diplomatov pa je dodalo, da Rusija zahteva nižjo številko, v kar naj bi bile ZDA pripravljene privoliti.
ZDA bi zagotovile obveščevalno in drugo podporo, paket pa bi moral potrditi ameriški senat. Po navedbah dveh virov bi načrt vključeval tudi z ZDA podprte zračne patrulje nad Ukrajino.
Rusija še naprej vztraja pri ozemeljskih zahtevah
Putin v petek na letni novinarski konferenci ni ponudil kompromisov, čeprav je dejal, da je pripravljen govoriti o miru. Poudaril je, da morajo biti njegovi pogoji izpolnjeni, saj so ruske sile letos napredovale za 6000 kvadratnih kilometrov.
Ni jasno, kako so se ameriški uradniki odzvali na Putinove zahteve. Witkoff je v preteklosti namignil, da ima Rusija pravico zahtevati štiri regije in Krim. Tudi nekateri uradniki Trumpove administracije priznavajo, da Putin morda ne bo pripravljen privoliti v manj kot svoj prvotni cilj – osvojitev Ukrajine.
»Ne vem, ali želi Putin skleniti dogovor ali pa želi zavzeti vso državo,« je v petek na novinarski konferenci dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio. »Vemo, kaj so želeli doseči na začetku vojne. Teh ciljev niso dosegli.«
