Obisk kanadskega premierja Marka Carneyja v petek na Kitajskem je bil res zgodovinski. Skupaj z gostiteljem, predsednikom Xi Jinpingom, je napovedal oblikovanje strateškega partnerstva med državama. Tako se odnosi med Ottawo in Pekingom popolnoma spreminjajo, saj so bili v zadnjih letih napeti, podobno kot odnosi Kitajske z ZDA in EU. A tudi v sedemindvajseterici nastajajo spremembe in EU poskuša resetirati odnose s Pekingom – prav v nasprotju s politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Najava oblikovanja strateškega partnerstva med državama je sledila večmesečnemu usklajevanju Pekinga in Ottawe. Kanadski premik se je zgodil po ozemeljsko-imperialnih težnjah ameriškega predsednika Trumpa z govorjenjem o Kanadi kot 51. zvezni državi ZDA pa tudi zaradi uvedenih carin. Kanada se je tako očitno odločila, da iz naročja ZDA skoči v naročje Kitajske.
Carney se z obiskom na Kitajskem in sklenjenimi dogovori začenja odmikati od ZDA in Trumpove politike Najprej Amerika, ki je z uvedenimi globalnimi carinami povzročila tektonske premike v mednarodnih trgovinskih odnosih. Trumpovi politiki je sicer sledil Carneyjev predhodnik Justin Trudeau, ko je Kanada po ameriškem zgledu uvedla 100-odstotne carine na električna vozila s Kitajskega ter 25-odstotne carine na uvoz tamkajšnjega jekla in aluminija.
»Skupaj lahko nadgradimo najboljše iz preteklih odnosov in ustvarimo nove, prilagojene novim globalnim realnostim,« je v Pekingu Xiju dejal Carney. Sodelovanje je opisoval kot temelj prihodnjih odnosov med državama. Področja energetike, financ in kmetijstva je opisal kot tista, kjer lahko hitro nastane poglobljeno sodelovanje. Carney si sicer ne dela utvar glede tega, da se državi razhajata pri vprašanjih človekovih pravic in Tajvana, toda poudarja, da Kanada pač jemlje svet takšnega, kakršen je. S Kitajsko namerava sodelovati pri ožjih in bolj specifičnih področjih.
Prihajata tudi Merz in Starmer
Za začetek sta državi dosegli prvi dogovor, ki znižuje trgovinske napetosti. Kanada bo izdala dovoljenje za uvoz do 49.000 kitajskih električnih vozil, na katera bodo v nasprotju s sedanjo stoodstotno carinsko stopnjo zaračunali zgolj 6,1-odstotno. »To je vrnitev na raven pred nedavnimi trgovinskimi trenji, vendar v okviru sporazuma, ki Kanadčanom omogoča veliko več,« je ocenjeval Carney. Kanada si obeta, da bo sodelovanje s Kitajsko na področju električnih vozil okrepilo tudi njen avtomobilski sektor z boljšim dostopom do kitajskih dobavnih verig in surovin. Odnose s Pekingom je Carney zdaj opisoval kot predvidljivejše od tistih z ZDA, za katere je dejal, da so večplastni, globlji in tudi širši.
Na obisk k Xiju bo sicer v luči globalnih trgovinskih napetosti v prihodnjih tednih prišlo nove gospodarske priložnosti iskat še več svetovnih voditeljev, med njimi britanski premier Keir Starmer in nemški kancler Friedrich Merz.
Drugi del prvega trgovinskega dogovora med Kitajsko in Kanado predvideva, da bo cesarstvo sredine zmanjšalo svoje 84-odstotne carine na pomemben izvozni produkt Kanade – kanolo. Poslej bodo znašale 15 odstotkov. To je prva sprostitev kitajskih uvedenih carin na kanadske proizvode, potem ko je Trudeau sledil Trumpu. V Kanadi si obetajo, da bo novo zniževanje kitajskih carin nastopilo že spomladi.
Evropska ponudba Pekingu
Podobno kot Kanada poskuša tudi Evropska unija na novo uravnotežiti gospodarske odnose s Kitajsko, pri katerih sedemindvajseterica sicer vedno znova kritizira državne subvencije izvoznikom kot eno največjih spornih praks Kitajske. Toda ta teden sta se EU in Kitajska dogovorili, da bosta poskušali razrešiti spor glede uvoza kitajskih električnih vozil v EU. Potem ko je EU na kitajska električna vozila zaradi državnih subvencij uvedla 35-odstotno carinsko dajatev, zdaj očitno stopa korak nazaj. Če bodo kitajska električna vozila na evropski trg prihajala z ustrezno minimalno uvozno ceno, bi se lahko spremenile uvozne dajatve, je nakazala EU. Evropski trg je odprt za električna vozila z vsega sveta, pod pogojem, da so prišla sem v skladu s tem načelom enakih pogojev, so povedali v evropski komisiji.