Združene države so sporočile, da so v ponedeljek začele izvajati blokado iranskih pristanišč v Perzijskem in Omanskem zalivu, da bi preprečile izvoz iranske nafte, ki se je med mesec in pol trajajočo vojno nadaljeval. Gre za očitno stopnjevanje pritiska na Teheran po neuspelih pogajanjih minuli konec tedna v Islamabadu, posredno pa bržkone tudi na Kitajsko, Indijo in druge, ki kupujejo iransko nafto in bi lahko vplivale na Teheran.
Predsednik Donald Trump je ob 17.30 po iranskem času, ko je blokada začela veljati, objavil, da bodo nemudoma uničili vsako iransko vojaško napadalno ladjo, ki bi se približala ameriški blokadi. Dejal je, da vseh teh vojaških ladij niso uničili, ker da jih niso imeli za resnejšo grožnjo, da pa jih bodo zdaj po potrebi eliminirali na enak način, kot so čolne, s katerimi naj tihotapili drogo v ZDA, torej hitro in brutalno.
Sprva ni bilo jasno, kako natančno bodo ZDA uveljavljale blokado nad iranskimi pristanišči v Perzijskem in tudi Omanskem zalivu, torej tistimi, ki ležijo še pred vstopom v Hormuško ožino. V osnovi je to naloga mornarice. Če bi se blokadi približale iranske vojaške ladje, bi jih verjetno napadli iz zraka.
Je pa Washington zatrdil, da bo plovba prosta za vse druge ladje, torej tiste, ki niso namenjene v iranska pristanišča ali iz njih, in da bodo lahko prečkale Hormuško ožino.
Diplomacija je v zakulisju še vedno zelo dejavna
S tem se ne strinja Iran, od koder so prihajala opozorila s povračilnimi ukrepi v primeru blokade. Vojaški svetovalec iranskega vrhovnega voditelja je dejal, da Iran blokade ne bo dopustil in da ima »pri roki velike zmogljivosti, da se ji postavimo po robu«. Iranska Republikanska garda je grozila z napadi na pristanišča drugih držav v regiji.
Trump pravi, da bo z blokado onemogočil financiranje režima v Teheranu. Blokada predstavlja preobrat njegove politike, saj so ZDA doslej dopuščale promet tankerjev z iransko nafto in celo odpravile sankcije na tisto, ki je že bila na morju. S tem so želele vplivati na trg in doseči padec cene nafte, zdaj pa se to očitno spreminja.
Eno od vprašanj, ki jih je odprla blokada, je njen vpliv na prekinitev ognja med državama, ki velja do 22. aprila. Islamabad, ki je posrednik med njima, je sporočil, da za zdaj drži, Kitajska pa je ocenila, da je izredno krhko. V ozadju po navedbah virov ameriških medijev še vedno potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja za določitev novega datuma pogajanj, ki jih je z ameriške strani vodil podpredsednik James David Vance, z iranske pa predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf. Iranska stran trdi, da so bili zelo blizu sklenitvi memoranduma o razumevanju, in je ameriško stran obtožila, da je tik pred zdajci onemogočila dogovor z novimi zahtevami.
Težko je bilo pričakovati, da bodo Iran in ZDA že na prvem srečanju dosegli kakšen dogovor in premostili razlike, ki so se nabirale desetletja, med stranema pa vlada tudi veliko nezaupanje. Pogajanja, ki so leta 2015 pripeljala do sporazuma o iranskem jedrskem programu in umiku sankcij, so trajala dvajset mesecev.
Vrh o Hormuški ožini
Več članic zveze Nato je sporočilo, da se ne bo pridružilo ameriški blokadi, ampak si bodo raje prizadevale, da je Hormuška ožina odprta. V ta namen bo ta teden potekal vrh, ki ga bosta gostila Francija in Združeno kraljestvo, na katerem bodo »pripravili usklajen neodvisen večnacionalni načrt varovanja mednarodnega ladjevja, ko se bo konflikt končal«, je zapisal britanski premier Keir Starmer. Koliko držav bo sodelovalo, sprva niso sporočili.
Združeno kraljestvo in Francija sta med državami, ki pravijo, da se ne bodo pustile zvleči v vojno, ki so jo začeli ZDA in Izrael. Pričakovati je mogoče, da bodo zaradi tega na članice Nata letele nove kritike Trumpa, ki je napovedal, da bodo v blokadi sodelovale tudi druge države, ni pa povedal, katere. Uradna Ankara poziva k umiritvi retorike in izraža upanje, da bodo članice Nata ponastavile odnose na vrhu zavezništva, ki ga bo julija gostila v Ankari.
