Iranski prihodki od izvoza nafte zaradi ameriške pomorske blokade močno upadajo, vendar gospodarski pritisk za zdaj ni prinesel pomembnejših popuščanj Teherana. »Do konca novembra bodo stradali, ker ne bo več pritekal denar,« je po poročanju Bloomberga opozoril Fereidun Fesharaki, častni predsednik energetskega svetovalnega podjetja FGE NexantECA. Kljub temu meni, da je skorajšnji mirovni dogovor z ZDA malo verjeten, tveganje novih napadov na Iran pa veliko.
Razsežnost ameriških ukrepov ponazarjajo podatki organizacije United Against Nuclear Iran (UANI). Zaradi ameriške blokade je do 31. oktobra načrtovano pot prekinilo 144 trgovskih ladij, štiri so ameriške sile ustavile, dve pa zasegle. Ob iranski obali je še vedno najmanj 54 tankerjev, natovorjenih z iransko surovo nafto, naftnimi proizvodi ali utekočinjenim plinom. Nekaterim manjšim tankerjem za prevoz utekočinjenega plina je sicer uspelo prebiti blokado.
Teheran rad ponižuje ameriške predsednike
Fesharaki meni, da na svetovni trg po kopenskih poteh skozi Irak trenutno pride le še od 200.000 do 300.000 sodov iranske nafte na dan. Bloomberg ob sklicevanju na analizo gibanja ladij medtem poroča, da septembra in oktobra na tankerje niso naložili niti soda iranske surove nafte.
zpad prihodkov je za Teheran velik udarec, vendar doslej ni povzročil večjih političnih popuščanj. Fesharaki meni, da iransko vodstvo ameriškega predsednika Donalda Trumpa po porazu republikancev na vmesnih volitvah dojema kot oslabljenega, zato postavlja zahteve, ki jih Washington težko sprejme.
Naj spomnimo, da je iranski režim krizo z zajetimi ameriškimi talci na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu vzdrževal do trenutka, ko je Jimmyju Carterju prenehal predsedniški mandat in je predsednik postal Ronald Reagan. Zgodovinarji ocenjujejo, da je Teheran to storil z izrecnim namenom ponižanja Carterja.
Teheran postavlja sedem pogojev
Diplomatski kanali kljub zaostrovanju ostajajo odprti. Iranski predstavnik je za Reuters potrdil, da je Teheran prek Katarja ZDA poslal predlog glede svojega jedrskega programa. Morebitna pogajanja pa pogojuje s sedmimi zahtevami, med katerimi so odprava ameriške pomorske blokade, omilitev sankcij in sprostitev zamrznjenih finančnih sredstev. Iran odpravo omejitev povezuje tudi s popolnim odprtjem Hormuške ožine.
Ameriška blokada morda res gospodarsko slabi Iran, ne kažće pa, da bi bila zaradi tega politična rešitev kaj bliže. Naftni trg medtem ostaja razpet med nevarnostjo novega vojaškega zaostrovanja in pričakovanji o presežni ponudbi.