Vladimir Putin stopnjuje napade na ukrajinske civiliste in ob navidezni pripravljenosti na mirovna pogajanja v resnici ne pristaja na ameriški predlog enomesečnega premirja, ki ga je Ukrajina odobrila že pred petimi tedni. Trumpovim diplomatom se tako očitno ne zdi več smiselno, da jalova ameriško-ruska prizadevanja za mir v Ukrajini povsem izključujejo Evropo. V četrtek je v Parizu potekalo živahno diplomatsko dogajanje, ko so se predstavniki Nemčije, Velike Britanije in Francije, tudi glavni svetovalci voditeljev teh treh držav, pogovarjali z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim Trumpovim odposlancem za Ukrajino Stevom Witkoffom, ki se je pred enim tednom štiri ure pogajal s Putinom v Kremlju. Na več sestankih so sodelovali tudi šef urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak ter ukrajinski zunanji in obrambni minister Andrij Sibiha in Rustem Umerov, ki so povedali, da so pogovori potekali o tem, »kako doseči trajen in pravičen mir, še prej pa premirje s prihodom mednarodnih sil in varnostnimi zagotovili za Ukrajino«. Rubia in Witkoffa je na kosilu gostil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pred tem govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Merz zbuja upanje
Putin bržkone ne bo pristal na premirje, dokler ne bo spravil Ukrajine na kolena. Zaenkrat pa na to ne kaže. In novi nemški kancler Friedrich Merz je odločen preprečiti poraz Ukrajine. Tudi na njegovo pobudo so obrambni ministri ukrajinskih zaveznic nedavno sprejeli odločitev o 21 milijardah evrov dodatne vojaške pomoči ukrajinski vojski.
Merz namerava Ukrajini kmalu poslati izstrelke dolgega dosega taurus, česar prejšnji kancler Olaf Scholz ni hotel storiti. Merz je celo dejal, da bi bilo dobro, da bi Ukrajinci porušili krimski most, preko katerega se oskrbuje ruska vojska na jugu Ukrajine. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova pa je izjavila, da bi napad s taurusi na rusko infrastrukturo razumeli kot »neposredno sodelovanje Nemčije v sovražnostih z vsemi posledicami, ki jih to prinaša«. Nemčija je sicer drugi največji dobavitelj vojaške pomoči Ukrajini. Prve so še naprej ZDA, a vprašanje je, ali je ne bo Trump kmalu ustavil.
Merz podpira tudi načrt o 800 milijardah evrov za krepitev evropske oboroževalne industrije in vojske, s čimer naj bi Evropa razvila vojaško moč in tako ne bo podrejena eni od velikih sil. Nekdanji francoski premier Alain Juppé, ki ceni pragmatičnost Merza glede zadolževanja Nemčije, je za spletno stran Pascala Bonifaca dejal: »Evropa je pred eksistencialno odločitvijo: ali bo vazal tuji veliki sili ali pa bo sama postala velika sila. Za to ima vsekakor dovolj sredstev in Francija je za ZDA drugi največji izvoznik orožja na svetu.« Vprašanje je po njegovem le, ali je za to dovolj politične volje.
Melonijeva v Beli hiši
V četrtek je v Belo hišo na obisk prišla italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je od vseh voditeljev držav EU poleg Viktorja Orbana najbližje Trumpu. Menda se je pred obiskom dolgo pogovarjala s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki naj bi koordinirala njene pogovore s Trumpom glede carin. Te so Italijo močno prizadele, saj gre v ZDA desetina njenega izvoza. Vsekakor bi Trump lahko poskušal razbiti enotnost EU. Melonijeva se bo morda morala odločiti med kratkoročnimi interesi Italije in njenimi dolgoročnimi interesi v EU. A zaenkrat ni dala vedeti, da bi lahko zahtevala posebno obravnavo v škodo enotnosti Unije. Drugače kot Orban kritizira Trumpove carine in je s 25 drugimi članicami EU glasovala za proticarine. Je pa v težkem položaju. Če se bo namreč preveč zbližala s Trumpom, bi se lahko oddaljila od članic EU, s katerimi ima dobre odnose. Če pa bo preveč zagovarjala stališča EU, ki so večinoma tudi njena, bi se lahko sprla s Trumpom, kar bo všeč proruskemu Matteu Salviniju, ki bi jo rad s predčasnimi volitvami zamenjal na čelu vlade.
