Do diplomatskega incidenta je prišlo med razpravo Varnostnega sveta o Ukrajini. Ameriška delegacija je sejo zapustila, ko je govoril francoski predstavnik, nekaj dni po glasovanju Generalne skupščine ZN o podaljšanju mandata Türku za nadaljnja štiri leta. Predlog je dobil široko podporo – zanj je glasovalo 144 držav, proti jih je bilo 10, med njimi tudi ZDA, 13 držav pa se je vzdržalo.
Francija je ameriško nasprotovanje kritizirala tudi na družbenih omrežjih. Francosko predstavništvo pri ZN je zapisalo, da so bile ZDA nekoč "svetilnik človekovih pravic", zdaj pa naj bi se znašle na isti strani kot države, ki jih pogosto kritizirajo zaradi kršitev človekovih pravic, so poročali francoski mediji.
Washington obtožil Pariz političnega pridiganja
Po odhodu ameriške delegacije je namestnik ameriškega veleposlanika pri ZN Dan Negrea Francijo obtožil "moralnega zgražanja" in političnega nastopaštva. Poudaril je, da so ZDA v preteklosti stale ob strani Franciji v konfliktih, kjer je bila ogrožena njena varnost, vendar po njegovih besedah Washington ne bo več sprejemal "pokroviteljske in nespoštljive retorike".
Ameriški veleposlanik pri ZN Mike Waltz je pred tem Franciji očital, da podpira človeka, ki naj bi kritiziral demokratične države, kot so ZDA, Velika Britanija in Izrael, hkrati pa naj bi bila preveč prizanesljiva do nekaterih najhujših kršiteljev človekovih pravic.
Spor zaradi Türka
Volker Türk je na položaju visokega komisarja ZN za človekove pravice od leta 2022. Funkcija je ena najbolj občutljivih v sistemu ZN, saj od nosilca zahteva javno opozarjanje držav članic zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic.
Türk je v preteklosti ostro kritiziral rusko invazijo na Ukrajino in izraelsko ravnanje v vojni v Gazi, opozarjal pa je tudi na vprašanja ameriške migracijske politike. Prav zaradi njegove kritike nekaterih držav je njegov novi mandat deležen nasprotovanj.
Francija in ZDA vse bolj oddaljeni
Incident na sedežu ZN odraža širše nesoglasje med administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskimi zavezniki. Med spornimi vprašanji so prihodnost ameriške vloge v Natu, razporeditev ameriških vojakov v Evropi, evropska prizadevanja za večjo obrambno samostojnost ter Trumpova prizadevanja glede Grenlandije, ki je del Danske, članice Nata.
Francoski veleposlanik pri ZN Jérôme Bonnafont v svojem odzivu na koncu seje ameriškega odhoda ni neposredno omenil. Namesto tega je poudaril, da mora Francija še naprej podpirati temeljno poslanstvo Združenih narodov – ohranjanje miru, varnosti, razvoja in človekovih pravic.