V ameriških diplomatskih in vojaških krogih so se močno okrepile razprave o radikalnem ukrepu proti iranskemu jedrskemu programu, poroča ameriški portal Semafor. V središču teh pogovorov naj bi bila tudi možnost neposrednega kopenskega posredovanja posebnih enot v iranske jedrske objekte, kjer naj bi zasegli ali nevtralizirali zaloge visoko obogatenega urana. Čeprav so bili takšni scenariji v preteklosti zgolj teoretični, novi obveščevalni podatki nakazujejo, da načrtovanje prehaja v operativno fazo, trdijo pri Semaforju. Da Washington in Tel Aviv preučujeta to možnost, pišejo tudi pri Axiosu.
Razprave o tvegani operaciji naj bi spodbujale ocene, da se Teheran hitro približuje pragu za izdelavo jedrskega orožja. Po podatkih iz leta 2025 Iran razpolaga s približno 460 kilogrami urana, obogatenega na 60 odstotkov. Za potrebe orožja ga je treba obogatiti na 90 odstotkov.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio in predsednik Trump sta tudi že nakazala, da zračni napadi morda ne bodo uspeli odpraviti grožnje, saj se ključni material nahaja globoko pod zemljo, kjer so varni pred konvencionalnim obstreljevanjem.
Tehnični izzivi in logistična nočna mora
Operacija, ki bi vključevala elitne enote, kot sta Delta Force in SEAL Team 6, bi bila ena najkompleksnejših v zgodovini teh enot. Iranska jedrska objekta v Isfahanu in Natanzu sta zgrajena več sto metrov pod površjem, v tunelih brez klasičnih prezračevalnih jaškov. To pomeni, da bi morale posebne enote vstopiti skozi močno zavarovane vhode in se boriti v zapletenih podzemnih labirintih.
Zaseg 400 kilogramov urana ob tem ni le vprašanje fizične moči. Material zahteva specializirane, težke svinčene zabojnike za zaščito pred sevanjem. Logistika transporta takšnega tovora iz osrčja sovražne države pod nenehnim ognjem je skoraj nepredstavljiva.
Alternativa zasegu je "redčenje" urana, da bi postal neuporaben za orožje. To bi zahtevalo sodelovanje usposobljenih znanstvenikov in uporabo kompleksne opreme neposredno v iranskih laboratorijih. Tak postopek bi trajal ure ali celo dni, v tem času pa bi bili vojaki in civilni strokovnjaki izpostavljeni silovitim iranskim protinapadom.
Če bi ameriški ali izraelski vojaki ostali ujeti ali bili ubiti, bi to povzročilo nepopravljivo politično škodo Washingtonu. Zato naj bi bil pogoj za izvedbo operacije, da bi bila iranska vojska predhodno znatno oslabljena, da ne bi bila sposobna organizirati učinkovitega odpora.
Slabi spomini na Iran
ZDA je v preteklosti že poskušala izvesti zapleteno operacijo posebnih enot v Iranu. Operacija Orlov krempelj iz leta 1980 ostaja eden najbolj bolečih trenutkov v zgodovini ameriških posebnih enot. Glavni cilj misije je bil rešiti 52 ameriških uslužbencev, ki so jih po islamski revoluciji kot talce zadrževali v Teheranu. Načrt je bil izjemno kompleksen in je vključeval usklajeno delovanje elitnih enot Delta Force, mornariških helikopterjev ter letalstva v osrčju iranske puščave.
Operacija se je hitro sprevrgla v polomijo. Že na začetku so močni peščeni viharji in mehanske okvare onesposobili več helikopterjev, zaradi česar so poveljniki ocenili, da nimajo več dovolj sredstev za varno nadaljevanje akcije. Med umikom na improviziranem letališču v puščavi je prišlo do katastrofalne nesreče, ko je helikopter trčil v transportno letalo C-130. V ognju in eksploziji je izgubilo življenje osem ameriških vojakov, preživeli pa so bili prisiljeni zapustiti območje in za seboj pustiti celo trupla soborcev in dokumentacijo.
Neuspeh je imel daljnosežne posledice. Politično je zapečatil usodo predsednika Jimmyja Carterja, ki je kasneje izgubil volitve, vojaško pa je razkril globoke pomanjkljivosti v sodelovanju med različnimi vejami ameriške vojske. Prav ta tragedija je bila glavni povod za ustanovitev združenega poveljstva za posebne operacije (SOCOM), ki danes vodi vse elitne enote ZDA.