Ljudstvo Akuntsu, ki živi v brazilski zvezni državi Rondonia, je dobilo novega člana. Babawru, najmlajša od treh preživelih žensk, stara okoli 40 let, je rodila dečka z imenom Akyp. Njegov prihod na svet ne pomeni le preživetja njihove krvne linije, temveč je, kot poroča agencija AP, postal tudi močan simbol boja za zaščito pragozda.
»Ta otrok ni le simbol odpornosti ljudstva Akuntsu, temveč tudi vir upanja za vsa domorodna ljudstva,« je za AP povedala Joenia Wapichana, predsednica brazilske agencije za zaščito domorodcev (Funai).
Otok pragozda sredi morja soje in živine
Zemljišče ljudstva Akuntsu na satelitskih posnetkih izstopa kot zeleni otok sredi prostranih pašnikov za živino ter polj soje in koruze. V državi Rondonia je bilo po poročanju AP uničenih že približno 40 odstotkov prvotnega gozda.
Zgodovina tega območja je krvava. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je brazilska vlada spodbujala naseljevanje Amazonije. Priseljencem so obljubljali lastninske liste, če so gozd izkrčili za kmetijstvo, pravico do zemlje pa bi izgubili, če bi bila na njej prisotna domorodna ljudstva. To je vodilo v nasilne napade plačanih morilcev na staroselce.
Ko je agencija Funai leta 1995 prvič vzpostavila stik z ljudstvom Akuntsu, je našla le sedem preživelih. Nekateri so imeli na telesih še vedno vidne rane od strelnega orožja. Zadnji moški pripadnik plemena je umrl leta 2017.
Odločitev, da ne bodo več matere
Preživele ženske so se pred leti zavestno odločile, da ne bodo imele otrok. Antropologinja Amanda Villa je za AP pojasnila, da je bila ta odločitev neposredna posledica genocida: »Njihov svet je bil razbit. Verjele so, da v svet brez moških, ki bi otroke učili lova in šamanizma, ne morejo prinašati novega življenja.«
Vendar se je prihodnost obrnila drugače. Babawru je zanosila z moškim iz sosednjega ljudstva Kanoe, s katerim je ljudstvo Akuntsu v zadnjih letih stkalo zapletene, a tesne vezi. Čeprav sta bili plemeni nekoč sovražni, si danes pomagata pri preživetju; moški plemena Kanoe ženskam pomagajo pri težjih opravilih, kot sta lov in krčenje polj.
Novo poglavje za pleme
Edina oseba iz zunanjega sveta, ki se lahko sporazumeva s temi tremi ženskami, je jezikoslovka Carolina Aragon. Preko video klicev skoraj vsak komunicira z njimi, Babawru je nudila podporo celo med porodom.
Aragonova je za AP povedala, da so ženske zdaj odprle novo poglavje. Odločile so se, da otroka sprejmejo in svoje tradicije prilagodijo novi realnosti. Dejstvo, da je novorojenček deček, pa vliva upanje, da se bodo v skupnost vrnile tradicionalno moške vloge, ki so ključne za njihovo kulturno identiteto.
Za Brazilijo je preživetje ljudstva Akuntsu ključno tudi z vidika varovanja narave. Študije mreže MapBiomas kažejo, da so domorodna ozemlja v zadnjih treh desetletjih izgubila le odstotek vegetacije, medtem ko je na zasebnih zemljiščih ta delež narasel na 20 odstotkov.