V Saški - Anhaltu, nemški vzhodni zvezni deželi, ki je po velikosti in številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, bodo v nedeljo volitve v deželni parlament. Veliko pozornost zbujajo, ker ankete kažejo, da bo skrajno desna proruska Alternativa za Nemčijo (AfD) dobila več kot 40 odstotkov glasov, krščanski demokrati (CDU) pa le 21. Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je zmagala CDU s 37 odstotki pred AfD, ki je tedaj dobila 21 odstotkov. Razmerja so torej približno obrnjena.
Tako ni povsem izključeno, da ne bo v Saški - Anhaltu oblasti prevzela AfD in v skladu z avtonomijo zveznih dežel odločala o zdravstvu, šolstvu, priseljevanju, dobila pa bi tudi nadzor nad policijo in varnostno-obveščevalnimi službami. A če bi ministrski predsednik ene od 16 nemških zveznih dežel postal skrajni desničar, bi se to lahko zgodilo tudi v drugih zveznih deželah, morda pa bi na koncu tudi na zvezni ravni oblast prevzela AfD.
Malo in preveč migrantov
V AfD so v volilni kampanji trdili, da so tokovi migrantov povsem ušli izpod nadzora. A v Saški - Anhaltu ni veliko migrantov. Menda pa se tamkajšnji maloštevilni, ki so muslimani in imajo status beguncev, pripravljajo, da bodo zapustili deželo, če bo oblast prevzela AfD. Napetosti med njimi in delom domačinov naraščajo od decembra 2024, ko je Savdijec z avtom zapeljal v množico v Magdeburgu, glavnem mestu Saške - Anhalta, in ubil šest ljudi, tudi 9-letnega otroka.
V AfD očitajo zvezni vladi v Berlinu, da zapostavlja vzhodne zvezne dežele in da raje kot njim sredstva namenja Ukrajini, s čimer naj bi podaljševala vojno, nemško podpiranje Ukrajine pa naj bi vodilo do vstopa Nemčije v vojno proti Rusiji. Zahtevajo tudi, da Ukrajinci izgubijo status beguncev.
Energetska dilema
Krepitev proruske AfD, ki bi po zadnjih anketah na zvezni zmagala z 28 odstotki, je v veliki meri posledica zvišanja cen energije, kar je vodilo do podražitev in nemške nekonkurenčnosti na svetovnem trgu, torej do krize proizvodnje v industrijskih panogah, ki so bile odvisne od poceni ruskega plina. Nemška vlada je ta uvoz ustavila po začetku ukrajinske vojne in ga poskušala nadomestiti tudi z dragim ameriškim utekočinjenim plinom. Pri tem je bila v Saški - Anhaltu najbolj prizadeta kemična industrija. Mnogi volilci tako stavijo na prorusko AfD, ker bi radi spet imeli poceni ruski plin. Prav bi jim prišla tudi ruska nafta.
Kandidat AfD za ministrskega predsednika, 35-letni Ulrich Siegmund, obljublja, da bo po plinovodih spet stekel ruski plin: »Pomembno je le, kakšna je cena plina, ne pa iz katere države je. Za vsako izvoznico plina bi lahko našli stvari, ki so problematične.« In v programu AfD piše: »Sedanja politika tradicionalnih strank, ki je sovražna do Rusije, ni v interesu Nemčije.«
Zakaj Merz ni prišel na zborovanje?
Vendar sedanji ministrski predsednik Sven Schulze opozarja, da bi prihod AfD na oblast v Saški - Anhaltu samo poslabšal gospodarsko situacijo, saj v njenem programu piše, da se je treba »izogibati kvalificiranim delavcem s kulturo, ki je tuja nemški«. Problem industrije v Nemčiji in Saški - Anhaltu pa je tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
Tudi zvezni kancler Friedrich Merz (CDU) svari volilce v Saški - Anhaltu pred AfD. Prejšnji teden pa je odpovedal nastop na predvolilnem zborovanju v tej deželi »zaradi previsokih stroškov varovanja«. V resnici so se v CDU zbali, da bo na zborovanje prišlo le nekaj sto ljudi, ne pa več tisoč, kot se jih zbere na shodih Ulricha Siegmunda. Vsekakor volilci v Saški - Anhaltu niso zadovoljni z zvezno vlado v Berlinu in v deželni CDU ne bi bili radi njene žrtve, s tem ko bi ji Merz še dodatno spodkopal podporo.