Po ugotovitvah raziskovalcev naj bi se med segrevanjem v hrano izločalo na stotisoče mikroskopskih delcev plastike in nevarnih kemikalij. Graham Forbes iz organizacije Greenpeace USA poudarja, da ljudje pogosto zmotno verjamejo, da gre za neškodljivo izbiro, v resnici pa so izpostavljeni koktajlu mikroplastike in škodljivih snovi, ki v prehranski verigi nimajo kaj iskati.
Še posebej zavajajoča je oznaka »primerno za mikrovalovno pečico« (microwave safe). Poročilo opozarja, da se ta izraz večinoma nanaša na strukturno stabilnost posode in ne govori o tem, ali ta v hrano sprošča kemikalije.
Ena izmed študij je pokazala, da se po samo petih minutah segrevanja v hrano izloči od 326.000 do 534.000 delcev mikro- in nanoplastike. Slednji so tako majhni, da lahko prodrejo v krvni obtok in človeške organe.
Poleg plastičnih delcev embalaža vsebuje več kot 4200 nevarnih kemikalij; večina teh ni regulirana, povezujejo pa jih z rakom, neplodnostjo, hormonskimi motnjami in presnovnimi boleznimi. Tveganje se še poveča pri višjih temperaturah, daljšem segrevanju in pri mastnih živilih, ki kemikalije absorbirajo hitreje.
Svetovna proizvodnja plastike vedno večja
Težava pa je tudi vpliv na okolje. Večplastni materiali, iz katerih so izdelani pladnji in folije, so namreč izjemno zahtevni za predelavo. Ko razpadejo na mikrodelce, se ti kopičijo v tleh, rekah in oceanih, škodujejo živalim in se na koncu vrnejo v naš prehranjevalni sistem.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) se sicer zaveda naraščajoče zaskrbljenosti in vprašanje mikroplastike obravnava kot prednostno nalogo, vendar specifičnih mejnih vrednosti za te delce v EU trenutno še ni. Rezultati raziskave za oceno zdravstvenih tveganj so napovedani šele konec leta 2027, navaja Euronews.
Svetovna proizvodnja plastike naj bi se do leta 2050 podvojila, pri čemer predstavlja embalaža za pripravljene obroke velikanski delež tega trga. Greenpeace zato poziva k strožjemu globalnemu nadzoru v okviru nastajajoče pogodbe Združenih narodov o plastiki, vključno s postopnim opuščanjem nevarnih dodatkov.
Kot opozarja Forbes, je tveganje jasno, vložki pa visoki, zato je čas za ukrepanje zdaj, preden se poraba pripravljene hrane, ki naj bi do leta 2034 dosegla vrednost skoraj 300 milijard evrov, še dodatno razširi.
