Poročilo o živem planetu 2026, ki ga je Svetovna organizacija za naravo (WWF) pripravila v sodelovanju z Zoološkim društvom iz Londona, temelji na spremljanju 35.803 populacij 5790 vrst sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib.
Podatki kažejo na nadaljevanje hude izgube biotske raznovrstnosti po vsem svetu. Nova ocena vključuje obsežnejše podatke in daljši časovni niz kot prejšnje poročilo izpred dveh let, ki je beležilo 69-odstotni upad.
Glavni vzroki so izguba in degradacija življenjskih prostorov, ki ju v veliki meri poganja trenutni prehranski sistem. Med pomembnimi dejavniki so tudi prekomerno izkoriščanje naravnih virov, podnebne spremembe, onesnaževanje ter širjenje invazivnih vrst in bolezni.
Ekosistemi se po navedbah strokovnjakov zaradi tega približujejo nevarnim prelomnim točkam, kot sta uničenje amazonskega pragozda in množično odmiranje koralnih grebenov.
Najbolj prizadeti so sladkovodni ekosistemi
Največji davek terjajo spremembe v sladkovodnih ekosistemih, kjer so raziskovalci zabeležili kar 85-odstotni upad populacij. Sledijo kopenski ekosistemi z 69-odstotnim in morski z 59-odstotnim zmanjšanjem. Regionalno gledano so razmere najhujše v Latinski Ameriki in na Karibih, kjer so populacije v povprečju upadle za 95 odstotkov.
Izrazit upad zaznavajo tudi v Afriki, kjer so se populacije zmanjšale za 76 odstotkov, in v azijsko-pacifiški regiji s 60-odstotnim padcem. V Severni Ameriki se je povprečna velikost populacij zmanjšala za 39 odstotkov, v Evropi in Srednji Aziji pa za 35 odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo dejstvu, da so se obsežni vplivi na naravo v teh delih sveta zgodili že pred letom 1970.
Pozitivni primeri in klic k sistemskim spremembam
Kljub skrb vzbujajočim številkam v poročilu ugotavljajo, da je skoraj polovica opazovanih populacij stabilnih ali raste. »Poročilo o živem planetu 2026 prinaša dokaze, da so mnoge populacije divjih vrst stabilne ali si opomorejo, kar dokazuje, da so spremembe mogoče,« je pojasnila glavna direktorica WWF International Kirsten Schuijt. Izpostavila je uspešne primere oživitve populacij tigrov, modroplavutega tuna in zelenih morskih želv, ki kažejo, kaj je mogoče doseči z leti predanih prizadevanj pri zaščiti narave.
Zaustavitev izgube narave in zagon pozitivnih sprememb bosta zahtevala preoblikovanje prehranskega, energetskega in finančnega sistema. V organizaciji navajajo, da se pozitivni premiki že dogajajo skozi pospešeno rast obnovljivih virov energije ter večje zanimanje za trajnostne kmetijske prakse. Takšni premiki bi lahko pripeljali do točke, ko postanejo rešitve hitrejše, cenejše in jih je težje ustaviti.
Vršilec dolžnosti izvršnega direktorja WWF Adria Loris Palentini je dodal, da so pozitivni premiki vidni tudi na Balkanu in v širši regiji, kjer so naravi dali prostor za obnovo.
Kot primera je navedel povrnitev prostega toka rek v donavskem bazenu in zaščito morskih habitatov na Jadranu, pri čemer je poudaril, da poročilo, objavljeno pred 17. konferenco pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (COP17) v Armeniji, vlade jasno poziva k ukrepanju do leta 2030.