»Želimo, da odgovarjajo tisti, ki so (…) zlorabili naše druze, saj so ti pod zaščito in odgovornostjo države,« je v televizijskem nagovoru dejal Al Šara. Pojasnil je, da so nekatere skupine, ki že več mesecev zavračajo dialog, v zadnjih dneh zagrešile zločine proti civilistom, in dodal, da so vladne sile ponovno vzpostavile stabilnost na območju. Dejansko so oborožene sile v zadnjih dneh omogočale napade na druze.
Obrat v Damasku
Šarove izjave so v popolnem nasprotju z dejanji vlade, ki jo vodi, in še bolj skupine Hajat Tahrir al Šam (HTŠ), oborožene milice, ki jo je Al Šara vodil, preden se je zavihtel na oblast v Damasku. V začetku tedna so namreč oborožene skupine HTŠ odrezale prometne povezave v provinco Suvajda, v kateri je prišlo do spopadov med druzi in beduinskimi plemeni, in niso poskušale umiriti spopadov, v katerih so beduini napadli druze. Njeni podporniki so na spletu podžigali nasilje nad druzi. Vsaj en predstavnik sirskega ministrstva za obrambo je – po poročanju sirskega observatorija za človekove pravice – povedal, da se njihova vojska mobilizira proti druzom.
Druze so HTŠ in njim politično sorodne skupine v preteklosti preganjale. Druzi namreč pripadajo šiitski verski ločini, ki jo bolj ortodoksne interpretacije sunitske vere, ki ji pripada tudi HTŠ, zavračajo in trdijo, da druzi niso muslimani.
Odgovornost za varnost v provinci Suvajda, kjer je v nedeljo izbruhnilo nasilje, se bo sedaj po Šarovih besedah prenesla na verske voditelje in nekatere lokalne frakcije. Številni poznavalci razmer so ob začetku spopadov sicer opozarjali, da je vlada oziroma HTŠ napade beduinov uporabljala za izgovor, da bi posredovala v provinci, v kateri doslej zaradi vztrajanja Izraela ni bila navzoča.
Al Šara obsodil Izrael, a se podredil njegovim zahtevam
Al Šara je obsodil izraelske napade na cilje v Siriji, ki so sledili izbruhu medetničnega nasilja. »Izraelska entiteta se je zatekla k obsežnim napadom na civilne in vladne objekte, kar bi lahko pripeljalo do obsežne eskalacije, če ne bi bilo učinkovitega posredovanja ameriške, arabske in turške mediacije, ki je regijo rešila pred neznano usodo,« je dodal.
To je sicer spet v precejšnjem nasprotju z dejanskim dogajanjem. Posebni predstavnik ZDA za Sirijo, Tom Barack, je v začetku tedna eksplicitno povedal, da ZDA nasprotujejo federativni ureditvi Sirije in da se Washington ne želi vmešavati v medetnične spore v Siriji. Očitno sta tako Damask kot tudi Washington prepričala Izrael, ki od konca sirske vojne vztraja, da sirska vojska ne namešča svojih vojaških enot južno od Damaska. To je hkrati območje, kjer živijo druzi, ki si želijo avtonomijo, del pa jih živi tudi v severnem Izraelu. Izrael je sicer v zadnjem letu in pol razširil svojo okupacijo na Golanski planoti.
Sirske oblasti, ki so v sodelovanju z uporniškimi skupinami decembra lani strmoglavile dolgoletnega predsednika Bašarja Al Asada, imajo sicer napete odnose z verskimi in etničnimi manjšinami v državi. Marca je bilo denimo v nasilju ubitih več kot 1700 ljudi, večinoma pripadnikov alavitske manjšine, ki ji pripada tudi Al Asad. Večino pobojev naj bi izvedle skupine, povezane z oblastmi v Damasku. Že aprila in maja pa so se vladne sile spopadle z borci iz skupnosti druzov, pri čemer je bilo ubitih več kot sto ljudi.
