Kot bi bila Avstralija ob prihodu belcev nikogaršnja zemlja
Avstralska ustava je star dokument, spisali so jo konec 19. stoletja in odseva duha tistega časa. Razumeti jo je, kot da je bila Avstralija ob prihodu belcev nikogaršnja zemlja. Aborigine ter prebivalce otokov v ožini Torres med severozahodno Avstralijo in Papuo - Novo Gvinejo, ki so ločena skupina staroselcev, omenja le bežno in bolj v smislu tega, da so jih odrinili na rob. Avstralska ustava tako še vedno vsebuje tudi dva člena, ki omogočata sprejemanje zakonov o diskriminaciji pripadnikov določene rase - zakonsko se jim lahko prepove udeležba na volitvah v kateri od šestih avstralskih držav, parlament pa lahko sprejme posebne zakone, ki zadevajo le točno določeno raso. En podoben člen so spremenili leta 1967, ko so umaknili določilo, po katerem staroselcev niso vključili v popis prebivalstva. Ta zdaj kaže, da je v Avstraliji 500.000 staroselcev ali dobra dva odstotka od 23 milijonov prebivalcev. Statistični podatki tudi kažejo, da zaostajajo za povprečjem po svoji izobrazbi, pričakovani življenjski dobi, zdravju in prihodkih. Več kot polovica dobi večino svojih prihodkov od socialne pomoči.
Priznanje najstarejši neprekinjeni kulturi na svetu
Posebni odbor je včeraj po letu dni dela premierki Juliji Gillard predal svoje poročilo, v katerem je vzel pod drobnogled sporne ustavne člene in premlel mogoče spremembe. Predlagal je črtanje obeh spornih členov ustave, ki pa bi ji dodali nov člen. Vanj bi zapisali, da priznavajo, da so aborigini in staroselci otokov v ožini Torres prvi naseljevali Avstralijo. Priznali bi njihovo povezanost z zemljo in vodami, kulturo, jezike, dediščino in potrebo, da se zagotovi njihov napredek. Prepovedali bi zakone, ki delajo razlike na podlagi rase, razen v primeru pozitivne diskriminacije doslej zapostavljenih. Zapisali bi še, da je nacionalni jezik angleščina, da pa so jeziki staroselcev originalni jeziki Avstralije in del njene nacionalne dediščine (ne nazadnje velja aboriginska kultura za najstarejšo neprekinjeno kulturo na svetu - stara je vsaj 40.000 let, nekatere najdbe pa jo postavljajo še dodatnih 20.000 let v preteklost).
Od 44 ustavnih referendumov jih je doslej uspelo le osem
Premierka Gillardova je poročilo pozdravila. Tudi staroselci, katerih predstavniki so sodelovali v odboru, so dejali, da bi spremembe pozitivno vplivale na samozavest njihovih pripadnikov in jim odprle pot, da postanejo bolj aktivni državljani. A v kabinetu predsednice vlade so obenem previdni in pravijo, da bodo "skrbno preučili pot naprej". Gre za to, da so Avstralci spremembam ustave tradicionalno nenaklonjeni - od 44 referendumov o ustavi jih je doslej uspelo le osem. Zaradi tega je tudi odbor vladi predlagal, naj bo izredno previdna pri pripravi referenduma, naj ga izpelje z ustreznimi pripravami javne razprave, v pravem trenutku in ob zagotovitvi široke politične podpore. Vlada naj bi razmišljala, da ga bo razpisala nekje do volitev prihodnje leto ali hkrati z njimi. Dobra novica za privržence ustavnih sprememb je za zdaj ta, da jih podpirata tako vlada kot konservativna opozicija.
