Z naravnimi viri siromašna Japonska se že dolgo ozira po njih v Afriki, njeno odvisnost od tamkajšnjih energetskih virov pa je še povečala katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima po uničujočem cunamiju leta 2011, ko so zaradi varnosti izključili skoraj vse jedrske reaktorje v državi.
Tokijska mednarodna konferenca o afriškem razvoju (TICAD), ki je bila v svojih prvih korakih leta 1993 prvenstveno namenjena krepitvi stabilnosti po koncu hladne vojne in trajnostnemu razvoju črne celine po hladni vojni, se je ob šesti ponovitvi prvič z Japonske preselila v Afriko samo, kar kaže na jasno željo Tokia, da se z njo še bolj neposredno poveže in postane konkurenčen Kitajski, ki je prva pristopila k tamkajšnjim surovinam s spremljajočimi infrastrukturnimi in socialnimi projekti.
Skupna rast Japonske in Afrike
Abe je okoli 30 zbranim državnim voditeljem v Nairobiju za naslednja tri leta obljubil 10 milijard dolarjev za infrastrukturne projekte, ki jih bodo izpeljali prek afriške razvojne banke. V kombinaciji z zasebnim sektorjem naj bi skupaj z naložbami v izobraževanje in zdravstvo znesek dosegel 30 milijard.
»Te investicije kažejo zaupanje v afriško prihodnost, to so naložbe v skupno rast Afrike in Japonske,« je dejal Abe in dodal, da je svežih 30 milijard dolarjev dodatek k že dogovorjenim 32 milijardam, ki jih je za petletno obdobje Japonska Afriki obljubila na zadnjem srečanju TICAD v Tokiu leta 2013. Dve tretjini slednjih sredstev sta bili po njegovih zagotovilih že uspešno (u)porabljeni, nove milijarde pa bodo pomenile »nadgradnjo pred tremi leti začetega programa, ki sta ga motivirala kakovost in rast«. Neposredna japonska vlaganja v Afriki so lani znašala 1,24 milijarde dolarjev, kar je manj kot leto poprej, ko so dosegla 1,5 milijarde. Med infrastrukturnimi objekti so v ospredju ceste, pristanišča, letališča in energetski objekti, del svežega denarja pa bo po navedbah japonskega zunanjega ministrstva usmerjen v zagotavljanje električne energije, saj naj bi njeno proizvodnjo v naslednjih letih povečali za 2200 megavatov. V Afriki je kar deset držav na svetu z najnižjim odstotkom prebivalstva pri dostopu do elektrike. Denar bo porabljen tudi za izobraževanje 20.000 učiteljev in prav toliko ljudi za ravnanje ob infekcijskih boleznih. Čadski predsednik Idriss Deby, ki trenutno predseduje Afriški uniji, pa je na konferenci Tokio pozval, naj Afriki pomaga tudi pri varnostnih vprašanjih in prispeva v Afriški sklad za boj proti terorizmu. de
