Tri leta mineva, odkar je palestinski Hamas v enem dnevu ubil okoli 1200 Izraelcev, jih 3000 ranil, še 251 pa ugrabil. Gre za najbolj smrtonosen dan za Jude po holokavstu. Judovska država se je potem v naslednjih mesecih in letih v očeh večjega dela sveta spremenila iz žrtve v rablja. V teh treh letih je izraelska vojska v Gazi ubila več kot 74.000 Palestincev, v veliki večini civilistov, zlasti veliko otrok in žensk. Obrambni minister Izrael Kac zdaj spet ni ločeval med pripadniki Hamasa in palestinskimi civilisti, ko je dejal: »Če bodo naše sile spet imele izgube, bodo visoko ceno za to plačali Hamas in prebivalci Gaze.« Premier Benjamin Netanjahu pa tiste, ki ga obtožujejo genocida, označuje za antisemite.
V Gazi ni miru in dva milijona tamkajšnjih Palestincev živi v nečloveških razmerah, ker izraelska vojska omejuje transporte humanitarne pomoči. Tudi obnova povsem porušene enklave, velike 365 kvadratnih kilometrov, se še ni začela. Netanjahu pravi, da je ne bo, dokler se Hamas – ki kljub triletnemu izraelskemu bombardiranju, granatiranju in raketiranju očitno še ni uničen – ne bo povsem razorožil. Pouk tako poteka v šotorih.
Netanjahujev govor prekinil vzklik
Številni Izraelci zaradi 7. oktobra 2023 niso jezni samo na Hamas, ampak vse bolj tudi na Netanjahuja zaradi trditev, da so ga v dneh pred pokolom Egipt in Združeni arabski emirati posvarili o tem, kaj se pripravlja, on pa se ni odzval z ukrepi. Njegov slovesni govor ob obletnici tragedije je tako prekinil oče ene od smrtnih žrtev z besedami: »Kri mojega sina in 1200 drugih ubitih je na vaših rokah!«
Izraelski obveščevalci so zatajili že oktobra 1973, ko je judovsko državo presenetil egiptovski vojaški napad. Mesec po tej dvajsetdnevni vojni, ki se je za Izrael dobro končala, je vlada Golde Meir ustanovila neodvisno preiskovalno komisijo. Po šestih mesecih je objavila poročilo, v katerem med odgovornimi za to, da Izrael ni pričakoval egiptovskega napada, ni bilo premierke. Kljub temu je Meirova odstopila. Tri leta po Hamasovem pokolu pa še vedno ni preiskovalne komisije in Netanjahu ostaja na čelu vlade. Namesto da bi se soočil s svojo morebitno odgovornostjo za 7. oktober 2023, je na vse strani sprožil vojne, ne nazadnje je prepričal Trumpa, da sta napadla Iran 28. februarja. Zdaj bi rad še štiri leta ostal na oblasti. Vprašanje pa je, ali mu bodo Izraelci to dovolili 27. oktobra.
Glede Gaze ne bo sprememb
Vsekakor zmaga opozicije ni zanesljiva. Netanjahu in njegova vse bolj skrajno desna stranka Likud imata še vedno veliko volilcev. Podobno velja za njene zaveznice med verskimi strankami in še bolj skrajno desnimi politiki. Poleg tega so tudi v Izraelu ljudje čedalje bolj desno in skrajno desno usmerjeni. Zelo nenavadno pa je, da ima Netanjahu v Evropi podporo skoraj samo še med skrajno desnimi strankami, ki so se razvile iz antisemitskih političnih skupin.
Pravzaprav se program opozicije skoraj ne razlikuje od vladnega, tudi kar zadeva Gazo. Bistveni razliki sta samo dve: opozicija zahteva, da se zaradi 7. oktobra 2023 ustanovi preiskovalna komisija, ki naj razišče zlasti odgovornost Netanjahuja, in pa da morajo tudi pravoverni Judje v vojsko. Vendar pri odpravi tega privilegija pravovernih poudarek ni toliko na enakosti vseh pred zakonom kot na nacionalni varnosti in na povečanju vojaške moči. »Možnost, da se ne služi vojaškega roka, predstavlja strateško grožnjo za varnost Izraela,« je dejal nekdanji premier in sedanji opozicijski politik Naftali Bennett na konferenci o terorizmu in dodal, da Izrael potrebuje »še 20.000 vojakov, sicer ne bo mogel nadaljevati vojne«. V manjšini je na primer ugledni izraelski dnevnik Haaretz, ki meni, da je prva nujna stvar »za rešitev Izraela« končanje vojne.
Medtem se povečuje tudi nasilje nezakonitih judovskih priseljencev na Zahodnem bregu nad tamkajšnjimi Palestinci, pa tudi prisvajanje njihove zemlje.