Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je z obiskom Albanije začela svojo šesto balkansko turnejo. Tokrat bo ta nekoliko okrnjena in bo potekala po štirih od šestih držav v čakalnici EU, saj se bo zaradi bližajočih se volitev izognila BiH in Srbiji, ki se je v nemilosti evropske komisije znašla tudi zaradi izbruha nacionalizma ob pogrebu Ratka Mladića v Beogradu.
Z voditelji držav bo prečesavala izvajanje načrta rasti, ki zahodnemu Balkanu v zameno za opravljene reforme daje skupno šest milijard evrov pomoči za zmanjšanje razvojnih razlik. Vsaj v Albanijo in Črno goro (obiskala bo še Kosovo in Severno Makedonijo), trenutno kandidatki z največ odprtimi oziroma zaprtimi pogajalskimi poglavji, prihaja z dobro novico, da na koncu širitvenega predora dejansko obstaja članstvo v Evropski uniji. Točnega ciljnega datuma konca pogajanj von der Leynova še ne bo napovedala, bo pa ta postal nekoliko bolj jasen.
Bolj jasni roki
Prihodnji teden bo namreč evropska komisija za štiri kandidatke sprejela kažipote, kaj morajo še storiti, da bi pohitrile približevanje Evropski uniji. Poleg omenjene balkanske dvojice ju bosta dočakali še najnovejši kandidatki Ukrajina in Moldavija. Za Črno goro in Albanijo je pomembno, da bodo prvič omenjeni precej jasni roki, do kdaj naj bi opravili manjkajoče reforme za zapiranje posameznih pogajalskih poglavij. Albanija meri na konec pogajanj v letu 2027, Črna gora pa želi pogajanja končati še letos. Čeprav so v evropski komisiji njune ambicije v preteklosti podprli, bo časovnica zapiranja poglavij zdaj predstavljala bolj jasno sliko o tem, kako so zastavljeni cilji po oceni evropske komisije tudi izvedljivi.
Ti roki bodo okvirni, narava pogajalskega procesa se ne bo spreminjala – vse bo še vedno odvisno od dejanskega izpolnjevanja pristopnih pogojev kandidatk. Bodo pa kažipoti – tudi za Ukrajino in Moldavijo – ob zahtevah do kandidatk predstavljali tudi zelo jasno zavezo EU, da kandidatke po opravljenem delu čaka članstvo. Za uradni Kišinjev in Kijev bo objavljeni kažipot po relativno splošnih opozorilih, da je treba okrepiti delo na področjih boja proti korupciji, sodstva in pravne države, jasen kazalnik, s kakšno dinamiko bi lahko po dveh odprtih pogajalskih sklopih odprli še preostale štiri in končali pogajanja pri vseh 33 poglavjih.
Večja uporaba Pasarelove klavzule
Hkrati s kažipoti za kandidatke bo objavljen tudi predširitveni pregled za samo EU. Ta bo vseboval predloge reform, kako se mora Unija pripraviti na širitev z novimi kandidatkami, da bo lahko ostala opravilno sposobna, hkrati pa ne bo tvegala, da bi zaradi kasnejših težav z vladavino prava v kateri od novih članic Evropski uniji grozila paraliza. Ena od predlaganih reform naj bi bila obsežnejša uporaba kvalificiranega odločanja, za kar ne bi bilo treba spreminjati pogodbe o Evropski uniji. Komisija naj bi predlagala, da se odločanje s kvalificirano večino (pri zdajšnjih 27 članicah ta predstavlja 15 držav z vsaj dvema tretjinama prebivalstva EU) razširi na več področij. Tako bi lahko odločali tudi o novih sankcijah, človekovih pravicah, obrambi ali varnosti. Da bi se na teh področjih iz soglasnega prešlo na odločanje s kvalificirano večino, bi morali aktivirati Pasarelovo klavzulo EU. To bi pomenilo, da mora o spremembah odločanja najprej soglasno odločiti evropski svet. Potem odločitev pol leta presojajo nacionalni parlamenti, in če ji nasprotuje zgolj eden, sprememba načina glasovanja ne more začeti veljati. Soglasje k spremembam mora dati tudi evropski parlament.
Spremembe zaradi prehoda k obsežnejšemu kvalificiranemu odločanju naj bi dočakal tudi pogajalski proces s kandidatkami. Soglasje članic naj bi bilo od zdaj potrebno zgolj še za začetek in konec pogajanj, vmesne faze odpiranja in zapiranja pogajalskih poglavij pa naj bi potekale s kvalificiranim odločanjem članic. Takšna sprememba bi pohitrila približevanje tistim kandidatkam, ki jim zdaj kakšna članica postavlja ovire za odprtje posameznih pogajalskih sklopov. Odprtju pogajalskega sklopa konkurenčnost in vključujoča rast s Srbijo denimo nasprotuje osem članic zaradi dvomov o vladavini prava v Srbiji in nezadovoljstvu, ker se država ni pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji. Približevanje Severne Makedonije je zastalo zaradi bolgarske zahteve po vpisu manjšine v ustavo. Vsaj dve pogajalski poglavji s Črno goro pa sta zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj predmet hrvaškega veta.