Aleksandar Vučić je v nedeljo odstopil kot predsednik države, ker je kandidat za premierja na parlamentarnih volitvah 25. oktobra. Prvič po letu 2012, odkar vodi državo, v njej ne bo na visokem položaju. Vršilka dolžnosti predsednika države bo predsednica skupščine Ana Brnabić. Na volitvah bo edini tekmec Vučićeve Srbske napredne stranke (SNS) Študentska lista, na kateri so kandidati za poslance znane osebnosti iz javnega življenja, ni pa še znano, kdo bo »študentski« kandidat za premierja.
Študentje v sporu
z Evropsko Srbijo
Po zadnji anketi agencije Faktor plus, ki je blizu SNS, bi lista, ki jo vodi Vučić, dobila 48,6 odstotka glasov, Študentska pa 37 odstotkov. Od drugih strank bi 3-odstotni prag za vstop v skupščino preskočili samo socialisti, ki že vseskozi sodelujejo z Vučićem, in prozahodna Evropska Srbija.
Srbski pisatelj in politični komentator Marko Vidojković obžaluje, da prihaja do prepirov med Študentsko listo in Evropsko Srbijo: »Zagovorniki študentov menijo, da Evropska Srbija s svojim samostojnim nastopom spodkopava referendumsko vzdušje, ko naj bi bila vsa opozicija združena proti Vučiću.«
V zadnjem tednu so študenti sicer doživeli polom ob obisku v Republiki Srbski. »Ponekod so jih celo nagnali ali jim naložili globe, največkrat pa jih ni prišlo pozdravit niti deset ljudi,« pravi Vidojković. Študentje so si hoteli pridobiti bosanske Srbe, ki imajo državljanstvo Srbije. Pomagalo ni niti, da so se študenti sklicevali na svoj nacionalistični memorandum o »Kosovu in Metohiji« in da so se razglasili za združitelje vseh Srbov. Bosanski Srbi so bili na njih besni, ker naj bi izdali Ratka Mladića, saj se niso poklonili njegovemu spominu.
Glede na to, da se kardiolog Ilija Srdanović, ki je prvi na študentski listi, izogiba vprašanjem o zunanji politiki, tudi o vstopanju v EU, Vidojkoviću ni jasno, ali si študenti morda »zgolj poskušajo taktično pridobiti nekatere konservativne volilce, brez česar ne morejo zmagati, ali pa gre za novo konservativno politično opcijo, ki bi nasledila skorumpirano in kriminalno Vučićevo oblast brez večjih sprememb v zunanji politiki«.
Pogovor s Putinom
V soboto se je Vučić, ki je avgusta v Beogradu gostil Volodimirja Zelenskega, celo uro po telefonu pogovarjal z Vladimirjem Putinom. »Pogovarjala sva se o sporazumu o plinu, ki se izteče 30. septembra. Prepričan sem, da bo po današnjem pogovoru podaljšan,« je dejal Vučić, ki upa, da bo Srbija še naprej plačevala 318 evrov za 1000 kubičnih metrov, medtem ko je cena na svetovnem trgu 868 evrov.
Z ruskim predsednikom se je pogovarjal tudi o Naftni industriji Srbije (NIS) in rafineriji Pančevo, ki sta v lasti ruskega Gazproma. ZDA že dolgo pritiskajo na Srbijo, naj zamenja lastnika. Za zdaj rafinerija v Pančevu, ki oskrbuje Srbijo z bencinom in drugimi naftnimi derivati, lahko obratuje. Začasne ameriške licence dovoljujejo dobavo nafte prek hrvaškega naftovoda JANAF. Tako ni presenetljivo, da je Vučić v sredo na zasedanju generalne skupščine ZN dejal, da Trumpove ZDA predstavljajo priložnost za vzpostavitev pravičnejšega svetovnega reda. V New Yorku je še poudaril, da je polnopravno članstvo v EU strateška prednostna naloga Srbije, a da »to ne pomeni odpovedi tradicionalnim prijateljstvom, zaradi katerih je Beograd ena redkih evropskih prestolnic, iz katerih je mogoče neposredno leteti v ZDA, na Kitajsko in v Rusijo«.
Vidojković pa pravi, da je bil njegov govor v New Yorku, tudi z napadanjem Zahoda in Hrvaške, namenjen domači javnosti, ki naj bi pred volitvami tudi videla, kako ga spoštujejo v svetu: »Režimski mediji trdijo, da se je na kratko srečal s Trumpom in ga znova prosil, naj obišče Srbijo. A o tem srečanju ni fotografij ali posnetka in ni ga potrdila Bela hiša. Vučić pa je šel v New York, da bi pred volitvami dosegel kakšno srečanje na visoki ravni.« Njegov največji ulov je bil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
