V Beogradu so danes počastili 65. obletnico prve konference gibanja neuvrščenih, ki je potekala leta 1961, ko je bil Beograd še prestolnica Jugoslavije. Udeležence srečanja v palači Srbija je nagovoril srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je poudaril zgodovinski pomen gibanja in njegovo aktualnost v današnjem svetu, poroča srbski B92.
Po njegovih besedah so imeli voditelji neuvrščenih držav leta 1961 pogum, da so v času globokih delitev med hladno vojno ustvarili prostor za neodvisnost, dialog in sodelovanje. Pri tem velikost države ni smela določati vrednosti njenega glasu.
Vučić je spomnil na leto 1960 in 15. generalno skupščino Združenih narodov, kjer so se srečali voditelji Egipta, Gane, Indije, Indonezije in Jugoslavije. Leto pozneje je Beograd gostil prvo konferenco gibanja neuvrščenih.
»S ponosom se spominjamo 1. septembra 1961, ko so se v Beogradu zbrali predstavniki naših držav, vodeni v prepričanju, da je svet lahko in mora biti urejen na načelih miru, enakopravnosti, suverenosti in sodelovanja,« je dejal Vučić.
Po njegovem mnenju današnji svet sicer ni več svet iz leta 1961, vendar vse bolj spominja na obdobje, za katero smo verjeli, da je že preteklost.
Opozoril je na nove vojne in oborožene spopade, naraščajoče nezaupanje med velikimi silami, gospodarske in energetske pretrese ter spremembe v svetovnih gospodarskih tokovih. Med izzivi je izpostavil tudi podnebne spremembe in hiter razvoj novih tehnologij, ki poleg velikih priložnosti prinaša tudi nova tveganja.
»Neuvrščeni so danes pomembnejši kot kadar koli«
»Nekateri bi rekli, da je gibanje neuvrščenih presežen format in da bi se morale povezovati velike in močne sile. Jaz pa pravim, da je to velika zmota,« je dejal srbski predsednik.
Po njegovih besedah so države dovolj močne, da same vodijo svojo politiko, skupaj pa lahko predstavljajo še močnejši glas v mednarodni skupnosti.
»Danes je gibanje neuvrščenih, upal bi si reči, potrebnejše kot kadar koli prej,« je poudaril.
Ob tem je izpostavil načela suverene enakosti držav, spoštovanja mednarodnega prava, mirnega reševanja sporov in ustanovne listine Združenih narodov.
Po njegovem mnenju mora biti v mednarodnem redu slišan glas vseh držav, ne le najmočnejših, razlike pa bi bilo treba reševati z dialogom, in ne z oboroženimi spopadi.
Srbija želi obnoviti stare povezave
Vučić je poudaril tudi posebno vlogo Srbije kot naslednice nekdanje Jugoslavije. Beograd želi po njegovih besedah ohraniti tradicijo odnosov z državami Afrike, Azije, Latinske Amerike in Karibov.
Pri tem ne gre več samo za zgodovinske vezi, ampak tudi za njihovo nadgradnjo z gospodarskim sodelovanjem. Srbija želi okrepiti sodelovanje na področjih kmetijstva, infrastrukture, energetike, digitalizacije in novih tehnologij ter povezovati univerze in znanstvene ustanove.
»Ne želimo se samo spominjati starih prijateljstev, temveč želimo še naprej graditi in širiti globoka in dolgoročna partnerstva,« je dejal Vučić.
Spomnil je tudi na simbolni pomen Parka prijateljstva na beograjskem Ušću, kjer so udeleženci prve konference neuvrščenih pred 65 leti zasadili drevesa. Ob letošnji obletnici naj bi tam zasadili novo drevo.
»Čudež v Lusaki«
Srbski predsednik je v govoru izpostavil tudi gospodarsko in gradbeno dediščino nekdanje Jugoslavije v državah gibanja neuvrščenih.
Kot primer je navedel Zambijo, ki je leta 1970 gostila vrh neuvrščenih v Lusaki. Ker mesto takrat ni imelo ustreznega prostora za tako velik mednarodni dogodek, je bil projekt zaupan beograjskemu podjetju Energoprojekt.
Konferenčna dvorana in 62 vil za namestitev delegacij naj bi bile po Vučićevih besedah projektirane in zgrajene v samo 107 dneh. Projekt je postal znan kot »čudež v Lusaki«.
Vučić je poudaril, da so jugoslovanski arhitekti, inženirji in podjetja v desetletjih sodelovali pri številnih velikih projektih v državah Afrike, Azije in drugih delih sveta.
Po njegovem mnenju so dobri politični odnosi takrat ustvarjali tudi priložnosti za gospodarstvo, izobraževanje in izmenjavo ljudi.
Srbija želi podobno sodelovanje graditi tudi v prihodnje, predvsem z več trgovine, naložb, študentskih izmenjav ter sodelovanja na področju kmetijstva, tehnologije in zdravstva.
