Čeprav je tudi v naše kraje slednjič le prišla zima, ostajajo trendi podnebnih sprememb nespremenjeni. Planet se še naprej segreva hitreje, kot je zastavljeno s pariškim ciljem, da bi povprečno povišanje temperature omejili na 1,5 stopinje. Ena od posledic tega globalnega segrevanja je tudi izginjanje ledenikov, kar se utegne v prihodnjih desetletjih močno pospešiti.

DachsteinPred vročinskim valom pobegnili na ledenik

Med poletjem ljudje v Evropi pred vročinskim valom pogosto pobegnejo tako, da obiščejo gore, tudi ledenik Dachstein v Avstriji. Foto: dokumentacija Dnevnika

Še 200.000 ledenikov je na svetu. A že sedaj jih zaradi naraščajočih temperatur vsako leto izgine 750. Če se globalno segrevanje ne bo ustavilo, bo slika še veliko bolj črna: ob koncu stoletja bi namreč lahko ostalo le še nekaj odstotkov zdajšnjih ledenikov.

Manjša rast temperature prinaša počasnejše taljenje ledenikov

projekcija taljenja ledenikov globalno iz študije v Nature Climate Chanmge

Projekcija taljenja ledenikov na globalni ravni iz študije v Nature Climate Change. Modra črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 1,5 stopinje Celzija. Oranžna črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 2 stopinji Celzija. Svetlo rdeča črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 2,7 stopinje Celzija. Temno rdeča črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 4 stopinje Celzija. Črna črta je sredinska vrednost. Foto: zajem zaslona

Če vlade ne bodo ukrepale glede podnebnih sprememb in se bodo trenutni trendi nadaljevali, bo med letoma 2041 in 2055 vsako leto izginilo 4000 ledenikov, ocenjujejo znanstveniki v novi študiji v reviji Nature Climate Change. Napoved taljenja so osnovali na satelitskih posnetkih in treh različnih modelih segrevanja ozračja.

Projekcija letnega izginjanja 4000 ledenikov je narejena za primer, da se bo temperatura povzpela za štiri stopinje Celzija. Do konca stoletja bi v tem primeru ostalo le 18.288 ledenikov, kar je manj kot desetina obstoječih. Nekoliko boljša bi bila slika, če bi se po svetu spoštovala določila pariškega sporazuma in bi se globalno segrevanje omejilo na 1,5 stopinje Celzija. Stopnja izginjanja ledenikov bi bila v tem primeru nižja – okoli 2000 bi jih na leto izgubilo večni led in sneg. Do konca stoletja bi se tako ohranila še slaba polovica ledenikov na svetu.

V Alpah vrhunec taljenja čez osem let

projekcija taljenja ledenikov v Srednji Evropi iz študije v Nature Climate Chanmge

Projekcija taljenja ledenikov v srednji Evropi iz študije v Nature Climate Change. Modra črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 1,5 stopinje Celzija. Oranžna črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 2 stopinji Celzija. Svetlo rdeča črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 2,7 stopinje Celzija. Temno rdeča črta označuje scenarij taljenja ledenikov ob povišanju temperature za 4 stopinje Celzija. Črna črta je sredinska vrednost. Foto: zajem zaslona

Kot ugotavljajo v študiji, so najbolj ranljive regije z najmanjšimi in najhitreje talečimi se ledeniki. Taljenje so bo v Evropi nadaljevalo, tudi če bo globalno segrevanje omejeno na 1,5 stopinje Celzija. V tem primeru jih bo od 3200 ledenikov do konca stoletja izginilo kar 87 odstotkov. Če bo segrevanje občutnejše – za 2,7 stopinje Celzija – pa bodo ostali zgolj še trije odstotki zdajšnjih ledenikov. Taljenje v Alpah bo po projekcijah doseglo vrhunec že čez osem let; do takrat naj bi se stopilo še sto tukajšnjih ledenikov.

Priporočamo