Število se morda zdi veliko, a je manjše od lanskega, ko so prejeli skupno 338 kandidatur, in skoraj enako letu 2024, ko so prejeli eno manj kot letos. Rekordno je bilo leto 2016 s 376 kandidaturami.
Kdo so predlagani, odbor ne razkriva, prav tako ne, kdo jih je predlagal. Pravila odbora velevajo, da ti podatki ostanejo zaupni še petdeset let. Zato pa lahko kandidata razkrijejo predlagatelji – to so visoki predstavniki državnih oblasti po svetu, družboslovni akademiki, bivši nagrajenci in drugi.
Med kandidati naj bi bil tako letos spet ameriški predsednik Donald Trump, saj so voditelji Izraela, Pakistana in Kambodže že pred časom napovedali, da ga bodo predlagali. Ali so ga res, sicer ni mogoče preveriti. Čas za prijave je bil 31. januar.
Govori se o papežu, Trumpu, Zelenskem, soprogi Navalnega …
Trumpa so predlagali tudi že prej. Nasploh Harpviken pravi, da je zanimivo, kako veliko je ponovitev: »Ena od stvari, ki me do neke mere preseneča, je to, kako veliko istih imen se pojavlja iz leta v leto.« O tem, katera so to, seveda ni govoril.
Na stavnicah se sicer visoko pojavljajo soproga umrlega ruskega oporečnika Julija Navalna, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, papež Leon XIV., Trump, agencija OZN za pomoč palestinskim beguncem UNRWA, sudanska humanitarna organizacija za pomoč v vojni ERRS, ugandska podnebna aktivistka Vanessa Nakate pa meddržavno sodišče (to kandidaturo je podprla tudi Slovenija) in drugi.
Dobitnika nagrade bodo oznanili 9. oktobra, prejel pa jo bo 10. decembra v Oslu. Lani je nagrado prejela venezuelska voditeljica opozicije Maria Corina Machado.
