Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je včeraj začel svojo vsakoletno turnejo po prestolnicah Evropske unije. Letos je njen glavni namen iskanje soglasja o prihodnjem sedemletnem proračunu EU, ki ga želi doseči do konca leta. Tako bi ostalo dovolj časa za vse postopke njegovega potrjevanje prihodnje leto. Morda še pomembnejše pa je to, da bi ga na ta način formalno zapečatili pred volitvami v nekaterih članicah Unije prihodnje leto, predvsem v Franciji, na Poljskem in v Italiji. Druga zelo izpostavljena tema turneje je grajenje evropske obrambe.
Costa je obiske v torek začel v Bratislavi, nato bodo ta teden sledile Estonija, Latvija, Litva in Češka. Turnejo bo končal 17. septembra, obiskal pa naj bi vse države, razen Švedske, ker tam poteka predvolilna kampanja. Sodeč po objavljenem urniku še ni znano, kdaj bo obiskal ostale države in kdaj Slovenijo. Lani, ko je turnejo po prestolnicah prav tako opravil avgusta in septembra, se je udeležil Blejskega strateškega foruma. Tokrat ga ni med napovedanimi gosti tega dogodka, ki bo potekal prihodnji ponedeljek in torek.
Kosilo pri kanclerju, ki ima v rokah škarje
Ton svoje turneje je Costa predstavil z besedami, da je najpomembnejša ključna odločitev, ki jo je treba sprejeti do konca leta, dogovor o prihodnjem proračunu EU za obdobje 2028–2034. Poleg tega je izpostavil nujnost gradnje strateške avtonomije Evrope. To po eni strani pomeni »ponovno oboroževanje Evrope« s skupnim razvojem zmogljivosti, pravi, po drugi strani pa ustvarjanje konkurenčnejšega gospodarstva. Dejal je, da bosta ti temi in podpora Ukrajini med poglavitnimi vsebinami pogovorov v vseh prestolnicah članic.
Costa ima kot predsednik evropskega sveta posredniško vlogo in bo med turnejo predvidoma predvsem poslušal ideje ter pomisleke evropskih prestolnic. Nobena skrivnost ni, da so glede 2000 milijard evrov težkega osnutka proračuna med njimi precejšnja nesoglasja. Nemčija, ki v proračun EU prispeva največ od vseh članic, okoli 24 odstotkov, je največji kritik osnutka in zahteva znatno skrčenje predvidenih sredstev. Predviden proračun, ki je najvišji v zgodovini EU, so ob posredovanju Cipra kot predsedujoče države Svetu EU v prvi polovici leta sicer skrčili za dva odstotka, a po mnenju Berlina, Dunaja, Københavna in še nekaterih podobno mislečih prestolnic veliko premalo. Nemški kancler Friedrich Merz, ki je predstavnike teh držav v četrtek povabil na posvet ob kosilu, zahteva skrčenje predloga proračuna za 400 milijard evrov. Kancler ima sicer veliko domačih izzivov. Pred zanj pomembnimi septembrskimi deželnimi volitvami njegove krščanske demokrate prehiteva skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki med drugim pravi, da bi Nemčijo umaknila iz schengenskega območja in ukinila evro.
Fico: dogovor bi prinesel stabilnost
Irska, ki to poletje predseduje Svetu EU, naj bi zdaj pripravljala nov kompromisni predlog proračuna, o katerem bodo voditelji govorili na oktobrskem vrhu. Costa pa po navedbah Euractiva razmišlja o posebnem evropskem vrhu konec novembra, ki bi bil namenjen samo usklajevanju proračuna.
Slovaški premier Robert Fico je v torek kot prvi voditelj, ki je govoril s Costo med njegovo turnejo, dejal, da bi bil kompromis o proračunu, ki bi ga dosegli še letos, pomemben dejavnik stabilnosti za vso Evropo, je pa dodal, da bo to zelo zahtevna naloga. Vsaka država ima pač svoje prioritete, za Slovaško sta to denimo kohezijska politika za zmanjševanje razlik v razvitosti regij in kmetijstvo.
Ob tem je Fico dodal, da Slovaška ni naklonjena postavljanju trgovinskih ovir Kitajski in da Ukrajina ne bi smela dobiti bližnjic do članstva v EU mimo ostalih kandidatk.
