Američani se v teh dneh spominjajo najhujših terorističnih napadov v zgodovini, ki so se zgodili na njihovih tleh pred 25 leti in so terjali več kot 3000 življenj. Osrednja komemoracija bo v petek v Spominskem parku 11. september v New Yorku, kjer je do tega usodnega dne stal Svetovni trgovski center (WTC) z dvema stolpoma, ki sta s 110 nadstropji predstavljala ameriško gospodarsko in finančno premoč v svetu. Udeležili se je bodo štirje nekdanji predsedniki ZDA Bill Clinton, George W. Bush ml., Barack Obama in Joe Biden.
Ne bo pa sedanjega predsednika Donalda Trumpa, ki bo na komemoraciji v Pentagonu, na ameriškem obrambnem ministrstvu, kjer je pred 25 leti umrlo 180 ljudi, od tega 60 v strmoglavljenem letalu. Menda je Trump želel imeti govor na slovesnosti v New Yorku, a organizatorji komemoracije od leta 2012 ne dovolijo političnih govorov, ker želijo dogodek ohraniti nestrankarski in osredotočen na žrtve. V Beli hiši so sicer zanikali, da je želel Trump kršiti to pravilo.
Minute molka
Na glavni slovesnosti v New Yorku, kjer bo Trumpa predstavljal podpredsednik J. D. Vance, bodo prebrali vseh 2983 neposrednih žrtev napadov, šestkrat pa jih bodo počastili z minuto molka. Najprej ob 8.46, ko je – v Sloveniji je bila ura 14.46 – letalo z 92 potniki in člani posadke zadelo severni stolp WTC. Drugič ob 9.03, ko je letalo s 60 potniki in člani posadke, ki bi tako kot prej omenjeno moralo leteti iz Bostona v Los Angeles, zadelo južni stolp WTC. Tretjič ob 9.37, ko je letalo s 60 potniki in člani posadke zadelo Pentagon. Četrtič ob 9.59, ko se je zrušil južni stolp WTC. Petič ob 10.03, ko je letalo strmoglavilo sredi polj v Pensilvaniji, potem ko so se potniki, ki so izvedeli, kaj se je zgodilo s prvimi tremi letali, uprli štirim teroristom, za katere ni znano, kam so se hoteli zaleteti. Šestič ob 10.28, ko se je zrušil severni stolp WTC.
Sedma minuta molka bo namenjena vsem, ki so pozneje izgubili življenje zaradi posledic vdihovanja strupenih snovi med reševanjem in delom na območju porušenega WTC. Za rakom jih je zbolelo približno 24.000, od tega več kot polovica gasilcev. Še vsaj sto tisoč ljudi pa je imelo težave z dihali in prebavili.
Žrtev bi lahko bilo tudi več
Kako je torej lahko 19 teroristov Al Kaide (16 Savdijcev, Egipčan, Libanonec in državljan Združenih arabskih emiratov) izvedlo takšne napade na glavno svetovno vojaško silo? Štiri letala, v treh jih je bilo pet, v enem štirje, so 11. septembra 2001 zjutraj po vzletu ugrabili z grožnjami z noži in solzivcem, ki so jih pretihotapili mimo letališke kontrole.
V WTC, kjer se je poleg obeh stolpov, ki sta se sesula dopoldne, popoldne zaradi požara zrušila še 47-nadstropna stavba 7, je bil ta dan usoden za 2753 ljudi. Žrtev pa bi bilo lahko še veliko več, menda tudi 15.000, če bi se zgodilo kak drug dan in ne tako zgodaj, ko še niso prišli vsi zaposleni na delo in še ni bilo turistov. Mnogi so tisti dan prišli v službo kasneje, ker so pred tem odšli na volišča, kjer so potekale primarne volitve za župana New Yorka, ali pa ker so odpeljali otroke v šolo, kjer je bil prvi šolski dan. V WTC je bilo vseh zaposlenih lahko tudi 50.000, dodamo jim lahko še več deset tisoč obiskovalcev in turistov.
Odgovorili so z vojno proti terorizmu
Enajstega septembra popoldne so mediji poročali, da je v ozadju terorističnih napadov najbrž Al Kaida in njen voditelj Osama Bin Laden, ki so ga v 80. letih ZDA – ob posredovanju pakistanskih tajnih služb – podpirale finančno in v orožju v boju proti sovjetski okupaciji Afganistana. Kmalu so zvočni posnetki z njegovim glasom potrdili vpletenost v napade. ZDA so bile tarča predvsem zaradi podpiranja Izraela pri zatiranju Palestincev in ameriških vojaških oporišč v Savdski Arabiji, iz katere je prihajal Bin Laden.
Štiri tedne po 11. septembru so ZDA napadle Afganistan, ker tam vladajoči talibani niso hoteli izročiti Bin Ladna. Ameriška zasedba Afganistana se je po 20 letih neslavno končala – z vrnitvijo talibanov na oblast. Šele leta 2011 so ameriški specialci v Pakistanu likvidirali Bin Ladna.
Marca 2003 pa so ZDA napadle in zasedle še Irak, ker naj bi diktator Sadam Husein izdeloval orožje za množično uničevanje ter se povezoval z Al Kaido. Ne eno ne drugo ni bilo res. V Iraku je ameriška vojska ostala do leta 2011, leta 2014 pa se je zaradi krepitve Islamske države, ki je bila med džihadisti tekmica Al Kaidi, vrnila in ima v tej bližnjevzhodni državi še danes oporišča.