Gradnja se je začela januarja 2026, prvi del projekta pa naj bi bil dokončan in odprt leta 2030. V začetni fazi je predvidena zmogljivost okoli 60 milijonov potnikov na leto, z možnostjo širitve do 110 milijonov, kar bi letališče uvrstilo med največja na svetu.
Glavni razlogi za projekt so hitro naraščajoče povpraševanje po letalskih prevozih v Afriki in omejitve obstoječega letališča Bole v Adis Abebi, ki je že skoraj doseglo svojo zmogljivost in se ne more več bistveno širiti. Ethiopian Airlines želi utrditi položaj Adis Abebe kot osrednjega vozlišča afriškega zračnega prometa.
Tudi tovorni promet
Poleg potniškega prometa je projekt usmerjen tudi v močno povečanje tovornih zmogljivosti. Letališče naj bi lahko obravnavalo do 3,73 milijona ton tovora na leto, kar bi podprlo afriški sporazum o prosti trgovini in okrepilo logistične tokove med državami.
Afriški letalski sektor trenutno zaznava eno najhitrejših rasti na svetu, zlasti na področju tovornega prometa, kjer rast presega svetovno povprečje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna infrastruktura bistveno vplivala na trgovino in gospodarsko povezovanje celine, vendar le, če bodo hkrati izboljšane tudi carinske in prometne povezave.
Arhitektura, navdih in trajnost
Zasnova novega letališča temelji na naravnih značilnostih Etiopije, predvsem na Velikem tektonskem jarku. Terminal je oblikovan kot dolga osrednja "hrbtenica", ki se razveja v štiri krake, vsak pa ima svoj značaj, notranje vrtove in odprte prostore.
Arhitekti poudarjajo, da želi projekt potnikom ponuditi "občutek Etiopije", saj naj bi bili prostori delno odprti in povezani z zunanjim okoljem. Posebnost je tudi uporaba naravnega prezračevanja in sončne energije, kar naj bi zmanjšalo okoljski odtis letališča. V zasnovo so vključeni tudi sistemi za zbiranje deževnice in ustvarjanje novih mokrišč.
Kljub temu pa ostaja dejstvo, da letalska industrija prispeva približno 2–3 odstotke globalnih emisij ogljikovega dioksida, kar postavlja dodatna vprašanja o trajnosti tako velikih projektov.
Družbeni vplivi in spori
Gradnja letališča je sprožila tudi resne družbene polemike. Po poročilih naj bi bilo zaradi projekta razseljenih več kot 15.000 ljudi, izgubili pa bi 9000 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Ethiopian Airlines je za preselitve in kompenzacije namenil približno 350 milijonov dolarjev ter obljubil gradnjo novih stanovanj, šol in zdravstvenih ustanov. Kljub temu nekateri prebivalci trdijo, da nadomestil niso prejeli ali da ta niso ustrezna, kar lokalne oblasti zavračajo.
Strokovnjaki opozarjajo, da so takšni konflikti v velikih infrastrukturnih projektih v Afriki pogosto podcenjeni in da lahko neurejena vprašanja lastnine in preselitev vplivajo na zamude ali dodatne stroške.
Regionalna tekma za letalska vozlišča
Projekt v Etiopiji ni osamljen. Po vsej Afriki razvijajo ali načrtujejo nova letališča, med njimi so tudi projekti v Ruandi, Maroku, Keniji in drugih državah. Cilj je ustvariti močna regionalna vozlišča, ki bi zmanjšala odvisnost od zunanjih letalskih prestopnih točk.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da infrastruktura sama po sebi ne bo dovolj. Uspeh bo odvisen tudi od političnih odločitev, kot so odprtje zračnega prostora med afriškimi državami, zmanjšanje vizumskih omejitev in sodelovanje med letalskimi prevozniki. Brez tega bi lahko tudi najmodernejše letališče ostalo neizkoriščeno.
Prihodnost afriškega letalskega prometa
Če bo projekt uspešen, bi lahko bistveno spremenil način potovanja po Afriki in okrepil gospodarsko povezovanje celine. Vendar pa ostajajo odprta vprašanja financiranja, saj je približno 7 milijard evrov še vedno nepojasnjenega vira, pri čemer se v pogajanjih omenjajo ZDA, Kitajska in Italija.
Analitiki opozarjajo, da je časovni načrt zelo ambiciozen in da bi morebitne zamude pri financiranju lahko ogrozile cilj odprtja leta 2030. Kljub temu projekt velja za enega najpomembnejših infrastrukturnih podvigov v Afriki v zadnjih desetletjih in simbol ambicije, da celina sama prevzame večji nadzor nad svojimi zračnimi povezavami.
