Donald Trump je v torek zvečer v letnem govoru predsednika pred kongresom o stanju v državi v svojem slogu dejal, da so ZDA v letu, ko bodo praznovale 250. obletnico deklaracije o neodvisnosti, pod njegovim vodstvom spet »večje, boljše, bogatejše in močnejše kot kadar koli prej. To je zlata doba Amerike.«
Govoril je o hrumečem gospodarstvu, upadu kriminala, več kot 50-odstotnem zmanjšanju pritoka droge fentanil čez mejo ter popolni ustavitvi sprejemanja nezakonitih migrantov. Vse to je dosegel kljub obupni dediščini Joeja Bidna in nasprotovanju demokratov, je trdil.
Toda Trump je o zlati dobi Amerike govoril v času, ko mu javnomnenjske raziskave ne kažejo dobro. V nedeljo objavljena raziskava Washington Posta in televizije ABC priča, da njegovo delo podpira 39 odstotkov vprašanih. Glede bolj podrobnega vprašanja o boju proti inflaciji, ki je že nekaj časa pereč problem za Američane, Trumpu zaupa še manj, 32 odstotkov vprašanih.
Trump je v rekordno dolgem 108-minutnem govoru sicer trdil, da je zbil inflacijo, oziroma v nekem trenutku tudi, da je sploh ni več, kar ne drži. Dejal je tudi, da bo vztrajal pri carinah, ki so po mnenju strokovnjakov vplivale na dvig cen, ker so uvozniki vsaj del carinskega bremena prevalili na potrošnike. Obenem ni ponudil kakšnega konkretnega ekonomskega programa za znižanje cen, ki so med prednostnimi temami ljudi pred kongresnimi volitvami novembra, tako kot tudi rast cen zdravstvenega zavarovanja.
Glede Irana ima prednost diplomacija
Zunanji politiki je namenil zelo malo pozornosti kljub vpetosti ZDA v svetovna žarišča. Še najbolj je odmevala izjava, da pri reševanju problemov z Iranom daje prednost diplomaciji. Obenem pa je državo obtožil, da je po lanskih napadih na njene jedrske objekte spet zagnala program izdelave jedrskega orožja, kar v Teheranu zanikajo. ZDA so okoli Irana zbrale veliko vojaško silo, ki grozi s posredovanjem proti režimu, je pa za četrtek predviden nov krog pogajanj v Ženevi.
Ukrajino je omenil zelo mimogrede, kljub temu – ali prav zato – da je bila na dan govora četrta obletnica začetka ruske invazije. Trump je med kampanjo namreč obljubljal, da bo vojno končal v enem dnevu. Zdaj je rekel: »Zelo trdo delamo …, da bi končali ubijanje in morijo med Rusijo in Ukrajino, kjer vsak mesec umre 25.000 vojakov … in ki je ne bi nikoli bilo, če bi bil jaz predsednik.«
Povsem na stranskem tiru je bila Evropa, če odštejemo zvezo Nato, o kateri je Trump napačno dejal, da članice zdaj za obrambo zaradi njegovega pritiska namenjajo pet odstotkov BDP. To je namreč cilj za leto 2035.
Hokejisti da, hokejistke ne
Govor o stanju v državi je vedno tudi priložnost za odmevne goste in nekaj glamurja. Tako so bili tokrat v dvorani predstavniškega doma hokejisti državne reprezentance, ki so na olimpijskih igrah osvojili zlato, ne pa tudi zlate hokejistke, ki so vabilo zavrnile, po poročanju ameriških medijev domnevno zaradi Trumpove izjave, da jih mora prav tako povabiti, sicer ga bodo tožili.
Gostje so bili tudi stoletni veteran druge svetovne vojne pa ranjeni poveljnik helikopterja, ki je januarja vodil operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v Caracasu, ter pripadnik obalne straže, ki je med poplavami v Teksasu rešil 165 ljudi. Svoje goste so pripeljali tudi demokrati, med drugim Epsteinove žrtve. Glede tega je pomenljivo, da Trump nekaterih vprašanj, ki so zelo odmevna v javnosti, ni omenil niti z besedo. Med njimi so prav Epsteinovi dosjeji pa tudi Kitajska, kamor odhaja na obisk konec marca.