Vse manj ljudi si želi upravljati 2,4 milijarde evrov, ki se na leto stečejo v zdravstveno blagajno. Na razpis za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sta se prijavila le dosedanji v.d. generalnega direktorja Samo Fakin in ekonomist Igor Klinar, sekretar v inšpektoratu za javni sektor.
Od osmih kandidatov k dvema
Kandidata se bosta članom upravnega odbora predstavila 9. marca, zatem bo o izbranem odločala še skupščina ZZZS, zadnjo besedo pa bo imel državni zbor. V minulih letih je bilo zanimanje za to pomembno funkcijo bistveno večje. Leta 2011 je upravni odbor ZZZS na primer izbiral med osmimi kandidati. Med njimi sta bila tako Fakin, ki so mu takrat podelili drugi mandat, kot Klinar. Pa tudi takratni član uprave Zavarovalnice Triglav Ivan Gracar, dolgoletni predstavnik vlade v skupščini ZZZS Marjan Česen, takratni predsednik uprave Gea Collegea Andrej Baričič, ki je lani za nekaj mesecev pristal na čelu UKC Ljubljana…
Na začetku lanskega leta pa so poleg Fakina za prvega moža ZZZS kandidirali še direktor financ in računovodstva na ZZZS Janko Štok, zdravnik Miro Lasbaher in nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh. Sprva ni noben od teh kandidatov prejel dovolj glasov članov upravnega odbora, ko so med njimi izbirali vnovič, pa je upravni odbor izbral Fakina. Zatem ga je podprla še skupščina ZZZS, a mu je rdečo luč prižgal državni zbor. Proti soglasju k njegovemu imenovanju je glasovalo 56 poslancev, podprl ga je le eden. ZZZS tako že vse od lanskega maja vodi kot vršilec dolžnosti.
Fakin je v minulih dneh že povedal, da je pripravljen v primeru še ene zavrnitve v državnem zboru nekaj časa vztrajati na tem mestu. Med svojimi načrti izpostavlja krajšanje čakalnih dob. Igorja Klinarja nam doslej ni uspelo priklicati.
Skrajšati čakalne dobe in nagraditi kakovost
Predsednica upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm zmanjševanja števila prijav na razpise za mesto generalnega direktorja ni želela komentirati. Poudarila pa je, da je ključna vloga ZZZS izboljšava storitev za zavarovance. »Skrajšati bo treba čakalne dobe in povečati kakovost storitev. Nagrajevati želimo kakovostno delo, ne zgolj razdeljevati denarja. Če želimo to zagotoviti, ZZZS potrebuje več avtonomije. Sredstva, ki jih ljudje namenijo za zdravstveno zavarovanje, želimo upravljati strogo namensko in smotrno,« je dejala.
V upravnem odboru razumejo, da je za zdravstveno politiko odgovorno ministrstvo za zdravje, je dodala. Vseeno pa se je po njenem na ZZZS v zadnjih desetletjih nabralo veliko strokovnega znanja, ki bi ga lahko z več avtonomije bolje izkoristili.
