Predstavniki sindikatov, ki so imeli na seji ekonomsko-socialnega sveta minuli petek med drugim na mizi tudi predlog rebalansa državnega proračuna za letos, so izrazili resne pomisleke glede zmanjševanja sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer za sto milijonov evrov za zdravstvene storitve. »Gre za sredstva, ki jih ima zavod že upoštevana v finančnem načrtu, z odvzemom pa se vzpostavlja nevarnost negativnega poslovanja ZZZS in posega v pravice, kar je nesprejemljivo,« je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
ZZZS smo zato prosili za komentar predvidenega zmanjšanja sredstev. Zanimalo nas je, ali je bila sprememba sploh usklajena z zavodom, predvsem pa, kako bi vplivala na poslovanje in pravice zavarovancev.
Odzvali so se zelo odločno: ZZZS pričakuje, da bo državni zbor pri odločanju o rebalansu preprečil zmanjšanje zakonsko predvidenih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje za 100 milijonov evrov ter tako zagotovil nemoteno financiranje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravočasno poravnavanje obveznosti.
Kot so pojasnili, predlog rebalansa namreč ne vključuje zakonsko predvidenih sredstev državnega proračuna za ZZZS v višini 520 milijonov evrov, temveč le 420 milijonov evrov, čeprav je bilo pri pripravi finančnega načrta ZZZS za leto 2026 že lani ugotovljeno, da prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Tveganje nepravočasnega poravnavanja obveznosti
»S tem bi se poseglo v že sprejeti finančni načrt ZZZS, h kateremu je dala soglasje vlada januarja in ki temelji na veljavni zakonski ureditvi financiranja zdravstvene blagajne.« ZZZS, ki ga vodi Robert Ljoljo, opozarja, da takšno zmanjšanje v zadnjem kvartalu leta poslabšuje likvidnost ZZZS, povečuje obseg plačil za leto 2026, ki jih bo moral ZZZS premakniti v plačilo v leto 2027, na približno 185 milijonov evrov, povečuje tveganje nepravočasnega poravnavanja obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in financiranja pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil.
Na ZZZS ob tem dodajajo, da je povečevanje sredstev državnega proračuna za ZZZS potrebno, ker zavarovancem in delodajalcem s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ne uspe pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se bodo letos v primerjavi z letom 2023 povečali za dve milijardi evrov, in sicer predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizkih prihodkov iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, zaradi večjega obsega in boljšega vrednotenja programa zdravstvenih storitev na podlagi vladne uredbe in tudi zaradi večjih potreb starajočega se prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zdravilih in medicinskih pripomočkih, uvajanja novih zdravstvenih tehnologij in zdravstvenega absentizma.
Na ZZZS poudarjajo, da izvajajo ukrepe racionalizacije in optimizacije izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne vplivajo na obseg pravic zavarovanih oseb. Ocenjeni finančni učinki teh ukrepov znašajo 117,4 milijona evrov v letu 2025, 187 milijonov evrov v letu 2026 in 219,7 milijona evrov v letu 2027. Ukrepi zajemajo predvsem zdravila, medicinske pripomočke, nadzore, obvladovanje absentizma in učinkovitejše izvajanje zdravstvenih storitev.
Poleg tega je ZZZS julija 2026 pristojnima ministrstvoma posredoval dodatni nabor ukrepov za zmanjšanje odhodkov v ocenjeni vrednosti 92,3 milijona evrov. Za njihovo izvedbo so potrebne ustrezne pravne podlage in odločitve pristojnih državnih organov, zato njihovih učinkov v letu 2026 še ni mogoče upoštevati. Tudi ta paket ukrepov, ki ga je sprejel upravni odbor ZZZS, ne zmanjšuje pravic zavarovanih oseb.
Vendar pa ti ukrepi racionalizacije, kot poudarjajo, ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Interventni zakon dodatna grožnja
Zakaj je z rebalansom prišlo do zmanjšanja sredstev ZZZS, smo vprašali tudi ministrstvo za finance, a odgovora (še) nismo prejeli.
Prav tako ne odgovora na pomisleke, kje je fiskalni prostor, ki bi omogočal realizacijo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ne da bi bilo za to treba radikalno poseči v izdatke na področju pravic in javnih storitev.
Na ZZZS so finančne učinke interventnega zakona, ki je predmet referendumskega postopka, ocenili na 113 milijonov za obvezno zdravstveno zavarovanje in na 98 milijonov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. »Ob uveljavitvi predlaganega zakona bi se sredstva v obeh dejavnostih ZZZS bistveno zmanjšala, kar brez nadomestnih virov financiranja ali sprememb na odhodkovni strani ogroža finančno stabilnost obeh sistemov socialne varnosti in izvajanje pravic zavarovanih oseb v sedanjem obsegu,« so opozorili.