Vlada je držala obljubo, dano na obisku v primorsko-notranjski regiji v začetku januarja, da bo še pred parlamentarnimi volitvami razgrnila študijo variant za dolgo pričakovano avtocesto od Postojne do meje s Hrvaško v Jelšanah.
»Na to gledam zelo pozitivno, saj je to prvi bolj konkreten korak na poti do sprejema državnega prostorskega načrta za umestitev omenjene avtoceste,« je za Dnevnik komentiral dr. Gregor Kovačič, župan občine Ilirska Bistrica, kjer najbolj nestrpno pričakujejo novo povezavo. Da so prišli do te »prelomne točke«, je bilo, kot je poudaril Kovačič, samo v času aktualnega vladnega in županskih mandatov opravljenih veliko sestankov, srečanj s strokovnjaki in odločevalci tako na ministrstvu za naravne vire in prostor kot ministrstvu za infrastrukturo. »Na začetku mandata sem si sicer predstavljal, da bomo do te točke prišli bistveno hitreje,« priznava.
Po več kot 20 letih, odkar je leta 2005 takratno ministrstvo za promet predstavilo pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane, medtem ko so prvi načrti za avtocesto na tem odseku še bistveno starejši, so po številnih zapletih, preobratih in zamujenih letih zdaj v javni obravnavi študija variant, predinvesticijska zasnova in okoljsko poročilo. »To pomeni konec neučinkovitega 20-letnega dela, ki je vsem vpletenim lahko v sramoto. V tem mandatu smo zadevo potegnili naprej in jo pripeljali do predloga za izbor najprimernejše variante,« je komentiral Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, ki je pripravljalec DPN.
V študiji so obravnavane tri variante v sporni prvi polovici severnega dela trase, medtem ko je v južnem delu ta že bolj ali manj določena. Sodeč po odzivih županov vseh treh občin, skozi katere bo potekala avtocesta, je dogovor bliže kot kadarkoli prej. »Župani smo soglasni, da je treba to avtocesto zgraditi čim prej,« je izpostavil Kovačič.
Z uskladitvijo glede najprimernejše trase bo odpadlo tudi izgovarjanje države, da se projekt ni premaknil naprej, ker se v lokalnem okolju niso mogli poenotiti oziroma ker so se preveč posvečali nekaterim podrobnostim, o katerih pa se prava razprava pravzaprav začenja šele zdaj.
Najprimernejša vijolična, a z optimizacijo
Vsem variantam je skupen razcep s primorske avtoceste med Postojno in Razdrtim v neposredni bližini počivališča Studenec, ki ga bo treba prestaviti na novo, zahodnejšo lokacijo. Nato vse tri variante potekajo po zahodni strani gradu Prestranek, kjer preidejo v predor. Od tu dalje je jasno, da najvzhodnejša varianta (rdeča) ni sprejemljiva, saj se preveč približa naseljem in bi zato izzvala velik odpor lokalne skupnosti. Najresneje je v igri večinoma najbolj odmaknjena najzahodnejša (vijolična) varianta, ki se tudi po vseh strokovnih parametrih kaže kot najprimernejša. Je pa tudi v zvezi s to varianto nekaj pomislekov v občini Pivka, kjer je bilo že doslej največ težav z umeščanjem, saj se zelo približa enemu od manjših naselij v Košanski dolini.
Odmik otežuje dejstvo, da je v bližini varnostna cona poligona za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Župan občine Pivka Robert Smrdelj je po sestankih z ministrstvom za obrambo optimističen, da bo tudi ta problem mogoče rešiti in potek trase optimizirati, saj se strinja, da je po 20 letih res že čas, da se avtocesta končno umesti v prostor.
»Zeleni« odsek, ki poteka zgolj po občini Ilirska Bistrica in je bil v glavnem začrtan že pred časom, se ni kaj dosti spremenil. Na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane se bo avtocesta, na kateri je predvidenih več predorov, viaduktov, pokritih vkopov, počivališč in priključkov, navezala na hrvaško avtocesto.
Načrtovanje in gradnja v vsaj dveh fazah
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je že ob robu vladnega obiska v regiji napovedala, da naj bi, če ne bo preveč pripomb, traso dokončno določili do junija letos. Zanjo bo nato v nadaljevanju izdelan predlog državnega prostorskega načrta (DPN) oziroma dveh. Kovačič pojasnjuje, da so projektanti in investitor povzeli njihovo stališče in stojijo za odločitvijo, da se odsek razdeli na dva DPN – prvega od odcepa pri Postojni proti jugu do izvoza/uvoza Ilirska Bistrica sever ter drugega od omenjenega uvoza do državne meje. V primeru zastojev pri sprejemanju enega se lahko tako pri drugem postopek nemoteno nadaljuje.
Župani ocenjujejo, da bi lahko DPN sprejeli v sredini naslednjega mandata, kar bi bila podlaga za projektiranje in nato začetek gradnje. »Smiselno bi bilo, da se v naslednji fazi tudi gradbena dovoljenja razdeli na več odsekov, kar bo omogočalo gradnjo najprej tam, kjer ni zapletov,« je predlagal Kovačič. Da bodo po zgledu tretje razvojne osi projekt razdelili na več etap, je napovedala tudi Bratuškova.
Po sprejemu DPN naj bi, glede na okvirni terminski plan, ki ga navaja dokument, priprava dokumentacije, odkupi zemljišč in pridobivanje gradbenih dovoljenj trajali še do približno pet let, gradnja pa naj bi se začela najkasneje leta 2035. Kakšne so realne ocene in pričakovanja, smo vprašali tudi Dars, kjer pa nam še niso odgovorili.
Naselja se bodo osvobodila tranzitnega prometa
Igor Marentič, župan občine Postojna, izpostavlja, da je gradnja avtoceste pomembna, ker bo prevzela večino tranzitnega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki pa tudi turističnega prometa proti Kvarnerju. Pot na morje bo tako bistveno lažja in krajša. Oddahnili pa si bodo predvsem v naseljih ob cesti, ki se v Postojni odcepi proti Hrvaški in poteka preko občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Zdaj so namreč s prometom zelo obremenjena, kar poslabšuje kakovost bivanja prebivalcev in prometno varnost. Podobno velja za naselja ob glavni cesti Kozina–Starod v občini Hrpelje - Kozina, kamor je zaradi omejitev glavne ceste Postojna–Jelšane preusmerjen tovorni promet. Tukajšnja glavna cesta prevzema tudi večino daljinskega cestnega prometa na jadransko-jonskem koridorju.
Povezava skratka ni pomembna le z vidika boljše državne in regionalne povezanosti ter s tem skladnejšega regionalnega razvoja, temveč tudi povezanosti z evropskimi prometnimi sistemi. »Med Dubrovnikom in severom Evrope samo še na tem odseku ni avtoceste,« je nazoren Kovačič. Glede odrezanosti in razvojnega zaostajanja občine Ilirska Bistrica, ki najbolj potrebuje avtocesto, a je bila v dosedanjih postopki nemalokrat »žrtev« nekaterih nasprotovanj v sosednjih občinah, kjer podobnih težav z dostopom do avtoceste (sploh) ni, pa župan dodaja: »Nekateri kraji v naši občini so od prvega priključka na avtocesto v Sloveniji oddaljeni kar 50 minut.«