Župan, ki je član stranke Nova Slovenija, je najprej objavil zapis, v katerem jih je napel občanom, ki so mnenja, da bi jim občina morala zagotoviti čiščenje in soljenje zasebnih dovozov in dvorišč. »Naj bo jasno: sol, s katero razpolaga občina, je namenjena izključno za zagotavljanje varnosti na javnih cestah, šolskih poteh, pločnikih in avtobusnih postajališčih,« je zapisal in dodal, da mora za zasebne ceste, dovoze in dvorišča poskrbeti vsak lastnik sam.
Klobasa ima občutek, da »bi si nekateri želeli, da jih ne samo posujemo, ampak še ovijemo v toplo odejo in poskrbimo za popolno udobje«. Kot pravi, »žal (ali pa na srečo) to še ne spada med občinske pristojnosti«.
V sredo zvečer se je nato znova oglasil na facebooku, kjer je objavil »kolumno državnega svetnika«, v kateri se je še nekoliko bolj razpisal o neutemeljenih pričakovanjih prebivalstva.
»Ko zapade prvi sneg, telefon zazvoni. Nekateri kličejo, ker jih skrbi, in to je razumljivo. Skrbi jih pot v službo, otroci na poti v šolo, starejši, ki morajo do zdravnika. In potem so tudi taki, ki kličejo zato, ker stvari niso popolne.
Ker kolesarska pot ni očiščena ob petih zjutraj, kot da danes gostimo dirko. Ker pločnik ni takoj suh. Ker ni tako, kot bi si želeli. Zanimivo je, da o kolesarskih poteh največ pišejo in govorijo ravno tisti, ki jih nikoli nisem videl, da bi poti uporabljati za namen, za katerega so bile zgrajene,« je zapisal in dodal misel o tem, kako zelo smo se v sodobnem svetu navadili na udobje in kako hitro nas zmoti, ko tega udobja za trenutek ni.
Če ni sneg, je pa cvetni prah, vročina ali listje
»Potem so tu še tisti, ki kličejo vedno. Ne glede na letni čas. Pozimi zaradi snega. Spomladi zaradi cvetnega prahu. Poleti zaradi vročine. Jeseni zaradi listja,« je ponazoril. V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah naj bi bilo takšnih 22 prebivalcev (skupno občina šteje 2300 prebivalcev). »Včasih se resno vprašam, ali teh 22 ljudi prav čaka na trenutek, ko bodo lahko s prstom pokazali: 'Evo, tu je nekaj narobe.' Kot da nepravilnost ni problem, ampak priložnost. Priložnost za potrditev, da svet ni v redu in da so oni tisti, ki so to opazili,« ugotavlja Klobasa.
V nadaljevanju zapisa, ki si je prislužil več kot tisoč všečkov in več kot pol toliko delitev, je še ponazoril, kaj vse se je v občini izboljšalo v osmih letih, odkar jo vodi on. Ob tem opaža, da medtem ko se stvari izboljšujejo, ljudje postajajo vse zahtevnejši: »Svet je postal mehkejši. Mi pa, paradoksalno, vedno manj. Postali smo manj potrpežljivi. Manj odporni proti nelagodju. Manj pripravljeni sprejeti, da svet ni vedno popoln in da stvari včasih preprosto ne potekajo idealno. Postali smo bolj občutljivi, skoraj hendikepirani, za vsako majhno odstopanje od pričakovanega udobja.«
O prvi prijazni besedi v dnevu
V teh dneh je delil tudi zapis občanke, ki je opisala, kako ji je v kočljivi situaciji na pomoč priskočil gospod, ki izvaja pluženje cest. »Ko sem mu rekla, da se je odzval ekspresno hitro in kako hvaležna sem mu, je rekel, da je to prva prijazna beseda, ki je je bil deležen v vsem dnevu,« je zapisala. »Skuhajte čaj, kavo, vzemite škatlo piškotov in pojdite do prvega plužnega vozila, zahvalite se in poskusite v sebi najti tisti mali košček ponižnosti,« je še položila na srce tistim, ki so nagnjeni k nerganju.