Glede na njegov razvoj je zaposlovalna politika usmerjena v kraj. Toda direktorju sem že očital, da ne vidimo več direktne povezave s krajem. Sploh je premalo visokega strokovnega kadra iz naše občine. Računam na sodelovanje pri štipendijski politiki in na kemičnem področju, da bi čim več strokovnjakov izviralo iz tega okolja.
Vaše zahteve so, da je zaščita v Fenolitu nadstandardna.Tako je. Z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki ga dobimo na mizo, ne moremo biti zadovoljni. Okoljevarstveno dovoljenje je nastalo po metodologiji, ki včasih pozabi na stvarnost okolja. Civilna zaščita, ki smo jo ustanovili, je nadgradnja že do zdaj dobre gasilske organiziranosti. Fenolit je pred meseci po izkušnji Kemisa začel uporabljati sistem centralnega gašenja s peno. To pomeni, da je nadzor voden računalniško in pa tudi v sistemu proizvodnje. Če je v proizvodnji nekaj narobe, to sistem zazna in je takoj aktiviran. Monitoring deluje na daljavo. Včasih nismo mogli iti v območje tovarne. Zdaj ima vsak gasilec svoje kompetence, da gre tja, se spozna s problemi in te probleme prenese tudi naprej. Varnostna inženirka redno obvešča o vseh dogodkih. Sodelovanje med podjetjem in lokalno skupnostjo je neprimerljivo boljše kot nekoč.
Ampak pritožbe občanov še vedno so.Leta 2014 so me klicali med dopustom, ker je bilo 112 pritožb, da je nekaj ušlo iz Fenolita, saj naj bi zaudarjalo po fenolu. Prihitel sem domov, ko so ugotovili, da je šlo za neko fikcijo. Vonja ni zaznal nihče razen ene občanke. Toda prišla je gasilska brigada iz Ljubljane, zato je dogodek dobil večjo razsežnost. Precej neracionalnih stvari se dogaja.
Ampak ne gre podcenjevati pritožb ljudi?Drži. Vse, kar sem povedal do zdaj, sem povedal a priori v prid Fenolita. Pa ne bi bil tako na njihovi strani, če ne bi vsega tega naredili. Z vodstvom smo se dogovorili naslednje: v kolikor bo okolica zaznala neki vpliv na okolje, mora biti to jasno evidentirano in mi hočemo imeti odgovor na vsako tako opozorilo, seveda z vodeno časovnico. Natančno spremljamo vsak dogodek.
Koliko je teh uhajanj v okolje?Skorajda jih ni. Bistveno drugače se obnašamo kot vrhniška skupnost proti Kemisu in obratno.
V kakšnem smislu?V smislu komunikacije. Tam se sploh ni vedelo, kaj se predeluje, v kakšnih količinah in kakšni so varnostni ukrepi.
Na Borovnici to veste?Vemo za snovi in količine v podjetju, prav tako za ambicije. Večji problem vidim v naslednjem. Z vlakom lahko iz Borovnice odpelje kompozicija žveplene kisline. Veste, kakšna snov je to? Tu je vodovarstveno območje za 20.000 duš. V Borovnici je črpališče pitne vode iz četrte glinene plasti, kjer so enormne zaloge zdrave pitne vode, ki še nikoli ni videla klora. Večja nevarnost je, da se nekaj zgodi na železnici. Proga je katastrofalna. Najboljša proga v Jugoslaviji je bila Borovnica–Vič, dosegala je 120 do 130 kilometrov na uro, zdaj strojevodje vozijo 60 kilometrov na uro, pa se še bojijo, da se bo kaj pripetilo. Če tukaj pride do iztirjenja, kot je prišlo na Verdu, in gre za takšno kompozicijo, bi to pomenilo ekološko katastrofo. Tukaj vidimo večji problem z vidika onesnaženja.
Kakšen je vaš načrt glede železnice?Da jo še naprej ljubimo in sovražimo. Natanko tako kot Fenolit. Predlagamo, da smo del projekta drugega tira. Želimo implementirati projekt P+R, urejenega parkiranja in urejenega vstopa na vlak. Skušamo vzpostaviti varnost prometa na način, da Slovenske železnice opozarjamo na to nujnost. Pred tremi leti smo Slovenske železnice opozorili, zakaj vlaga v postajališča, ki niso tako obremenjena kot Borovnica, ki je bila na stranskem tiru. Potem so v program dodali še Borovnico.
Kako poteka razvoj industrijske cone Liko?Nekatera podjetja so že vseljena, območje smo v eni četrtini že oživili. Z letošnjim letom smo končali mukotrpno komasacijo zemljišč, ki so nam bila priposestvovana.
Kakšne dejavnosti lahko pričakujemo na tem območju?Nadaljevale se bodo lesarske dejavnosti, proizvodnja energije z lesom na biomaso, daljinsko ogrevanje za večino družbenih objektov, ki so v bližini, upam, da enkrat v prihodnosti tudi za stanovanjske bloke. Zaradi tega pričakujemo, da se bo zmanjšalo onesnaževanje, ne bomo pa se mogli izogniti temu, da bodo mala gospodinjstva še vedno kurila na trda goriva, kar je glede na našo zaprtost velik problem.
Kaj bo to pomenilo za zaposlovanje v občini?Pričakujemo najmanj sto novih delovnih mest. V letošnjem letu se bo ta proces že začel. Preostale dejavnosti so betonarna, prevozništvo in skladiščenje. Pridobili smo eno največjih podjetij v Evropi za organizacijo koncertov. Tukaj bodo imeli skladišče in logistiko.
Je komunalna pokritost v občini dovolj obsežna za nadaljnje povečevanje števila prebivalcev?Ko smo gradili čistilno napravo, smo vzeli za rezervo takšno za vsaj tisoč petsto populacijskih enot. Od takrat smo jih okrog tristo že porabili.
Ker na Borovnici živi vse več družin, boste povečali šolo.Projekt napreduje. Smo pred tem, da vložimo gradbeno dovoljenje, čakamo na občinski prostorski načrt, ki ga še usklajujemo z direkcijo za vode. Za zdaj kapacitete v šoli obvladujemo, z začetkom prihodnjega šolskega leta bo prizidek zgrajen. Investicija temelji na spodbudi Eko sklada. Razvoj v občini je usmerjen na 6000 ljudi, trenutno pa jih tukaj živi 4300.
