Predsednik državnega zbora Milan Brglez je danes v parlamentarni postopek vložil zakon, s katerim naj bi »zaprli eno najbolj bolečih vprašanj poprave zgodovinskih krivic«. Če bo predlagani zakon o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne sprejet, bodo žrtve vojnega nasilja upravičene do delnega povračila premoženjske škode, storjene med letoma 1941 in 1945. »Naš zakon ne daje realne odškodnine za odvzeto premoženje, ki je ogromna, ampak zgolj simbolično odškodnino. Ta bo enotna za vse. Vsak upravičenec bo prejel 6000 evrov, v dveh obrokih. S tem izplačilom bo dokončno zaprto vprašanje povračila vojne škode,« je danes predlog predstavil Brglez. Ob tem je poudaril, da je bila žrtvam do danes poplačana le nematerialna vojna škoda, torej škoda za trpljenje, izgubo bližnjih…, vprašanje povračila premoženjske vojne škode pa je ostalo vse do danes odprto. Na to sta tako Jugoslavija kot samostojna Slovenija »kratko malo pozabili«.
Po Brglezovem predlogu bi bili do povračila premoženjske škode ob izpolnjevanju pogojev upravičeni tisti, ki imajo priznan status žrtve vojnega nasilja. Na Dnevnikovo vprašanje, ali bodo odškodnin deležni zgolj tisti, ki so jim premoženjsko škodo povzročili okupatorji, ali tudi tisti, ki so jim jo povzročili partizani, pa je odgovoril: »Gre predvsem za izgnance, ki so se zgodili, še preden so bile naše ideološke zadeve pravzaprav sploh odprte. Naredimo najprej en korak.«
Odškodnine bi bile deležne zgolj fizične, ne pa tudi pravne osebe. Poleg neposrednih premoženjskih oškodovancev iz druge svetovne vojne bodo do nje upravičeni tudi njihovi zakonci, otroci in vnuki. Po Brglezovih izračunih naj bi te odškodnine skupaj znesle okoli 180 milijonov evrov.
Upravičencev je bilo sicer leta 2016 po podatkih ministrstva za delo 36.614. Za izplačevanje povračil naj bi skrbel Slovenski državni holding (SDH), ki je bil v vlogi Slovenske odškodninske družbe že v preteklosti zadolžen za izvrševanje poprave krivic. Denar naj bi pridobili iz treh virov: na podlagi meddržavnih sporazumov, iz finančnega in stvarnega premoženja države ter iz državnega proračuna. Ker pa zakon ne more neposredno poseči v že sprejete proračune, bi lahko odškodnine začeli izplačevati šele leta 2020.
Izgnanci zadovoljni
Po Brglezovem pričakovanju naj bi bil glavni vir za simbolično odškodnino denar, ki bi ga Sloveniji izplačala Nemčija. Vprašanje povračila škode, ki jo je povzročil nemški okupator, namreč v okviru SFRJ ni bilo dokončno rešeno, Slovenija pa ga nato ni odpirala. Brgleza smo vprašali, od kod gotovost, da bo Nemčija pristala na plačilo odškodnine. »Ne gre za zahtevek niti za celoten znesek. Gre za razumno reševanje tega vprašanja, na to računamo v nadaljevanju, ko bo zakon veljal,« je dejal predsednik državnega zbora. Ob tem je še izpostavil, da je takšna vprašanja mogoče reševati zgolj po diplomatski poti. Iz njegovih ne prav jasnih odgovorov je bilo mogoče razbrati, da je nekatere tovrstne pogovore že opravil; po neuradnih informacijah naj bi se o tem pogovarjal z nemškim veleposlanikom. Tudi če se naša država z Nemčijo ne bi mogla dogovoriti, pa po Brglezovem prepričanju ne gre za tolikšen znesek, da odškodnine ne bi mogli izplačati iz državnega proračuna. »Gre za zakon, ki nikomur nič ne jemlje, temveč vrača dostojanstvo in simbolično popravlja krivico tistim, ki jim je okupator vzel vse,« je dejal Brglez. Dodal je, da so se z zgolj simbolično odškodnino strinjali tudi tisti, ki so bili v drugi svetovni vojni najbolj prizadeti, in da ima zakon široko civilnodružbeno podporo. Pri tem je, kot je dejal, mislil predvsem na izgnance.
Predsednica društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je danes izrazila zadovoljstvo, da se je »le našel junak, ki se je zavzel, da se to vprašanje vsaj simbolično zapre«. Slovenski izgnanci so po njenih navedbah v drugi svetovni vojni izgubili vse premoženje. »Niso bile izgnane le celotne družine, temveč celotne vasi. Ta del prebivalstva je še zdaj najrevnejši. Zato smo težko, a vendarle pristali na zgolj simbolično povrnitev škode v višini 6000 evrov,« je dejala Žnidaršičeva.
Manj zadovoljni pa so z Brglezovo potezo v parlamentarnih strankah; pod predlog zakona so se tako podpisali le poslanci SMC. Kot nam je dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ga je namreč Brglez z namero, da bo vložil ta zakon, seznanil šele danes, nekaj minut pred deseto uro. »Tedaj je bilo tudi rečeno, da bo zakon ob 11. uri vložen v parlamentarni postopek, z našimi podpisi ali brez njih.« Zaradi nenavadne naglice poslanci SD podpisov pod zakon niso prispevali, z njegovo vsebino se tudi še niso podrobneje seznanili, po vsej verjetnosti pa ga bodo podprli. »Težave, s katerimi se soočajo izgnanci, morda poznam celo bolje kot Milan Brglez,« je dejal Han, nekdanji župan občine Radeče, ki jo je izgon ljudi med drugo svetovno vojno močno prizadel. »Ne morem pa se znebiti občutka, da gre predvsem za predvolilni manever predsednika DZ,« je še dejal prvi poslanec SD. Tudi poslanci druge največje koalicijske stranke DeSUS so bili z besedilom seznanjeni le malo pred njegovo vložitvijo in ga še niso natančneje prebrali. Prepričani so, da bi morala koalicija o njem pred vložitvijo kaj reči. Tudi oni so v zakonu prepoznali Brglezovo predvolilno potezo. Ker pa gre za predlog, ki bo všečen predvsem delu levosredinskega volilnega telesa, je mogoče pričakovati tudi njihove glasove.
Brglez računa tudi na opozicijo
Brglez, kot kaže, računa še na podporo dela opozicije. Predlog je namreč – sicer neuspešno – v podpis ponudil tudi Novi Sloveniji in Levici. Prvi tudi zato, ker zakon temelji na osnutku, ki ga je leta 2008 – torej v času prve Janševe vlade – pripravil takratni minister za pravosodje iz vrst NSi Lovro Šturm. »V Šturmovih časih smo sicer želeli to zadevo sanirati, a smo se po tehtnem premisleku odločili, da zakona ni pametno sprejemati pet minut pred volitvami. Ne nazadnje bi moral obstajati neki politični konsenz,« je danes dejal vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Tudi on ocenjuje, da je Brglezova poteza tik pred volitvami »malo neresna« in da gre »za nabiranje glasov«. Ko bodo zakon preučili, se bodo odločili, ali ga bodo podprli ali ne. Še bolj ostri so bili danes v Levici. Brglezov predlog je po njihovem neustrezen, ker poplačilo reparacijskega dolga naprti Sloveniji, namesto da bi ga izterjali od Nemčije, naslednice agresorja, odgovornega za škodo. Moti jih tudi, da se zakon osredotoča zgolj na škodo, prizadejano posameznikom, povsem pa zanemari škodo, povzročeno državi in skupnosti. Menijo še, da je Cerarjeva vlada zamudila »najboljšo priložnost« za sprožitev pogajanj z Nemčijo leta 2015.
Predsednik državnega zbora zanika, da bi šlo za še en predvolilni bombonček, ki ga volilcem ponujata on in SMC. Nasprotovanje zakonu bi bilo po njegovih navedbah politično dejanje, ki ne bi bilo v duhu ustave, saj ta žrtvam vojnega nasilja zagotavlja posebno varstvo. Zato verjame, da bo zakon na aprilski seji državnega zbora sprejet.
