Nadškof Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici spomnil, da zaradi epidemije škofje dve leti na veliki četrtek niso mogli obhajati krizmenih maš skupaj z verniki. To je bil po njegovi oceni čas, ki je preizkušal njihovo duhovništvo. »Naše delo se je praktično čez noč zelo spremenilo. Urnikov, ki smo jih imeli za različne pastoralne dejavnosti, nenadoma ni bilo več mogoče spolnjevati. Postavljeni smo bili pred enega najtežjih izzivov, ki lahko doletijo duhovnika - pred izziv neke oblike ločenosti duhovnika od njegovega občestva, od njegovega ljudstva,« je dejal.
Čas epidemije je tako po Zoretovih besedah pokazal, »kako potrebujemo ljudi in tudi kako zelo potrebujemo drug drugega«. Duhovnikom in njihovim pomočnikom se je zahvalil za skrb, ki so jo namenili in izkazali drug drugemu: »Brez tega duhovniškega občestva, brez tega bratstva, ki je v teh časih dobilo zelo konkretne oblike, bi najbrž veliko težje preživeli,« je dodal
Nadškof Cvikl pa se je v pridigi v mariborski stolnici dotaknil vojne v Ukrajini, ki po njegovi oceni sesuva mit o varnosti, moči in napredku, značilnih za zahodno družbo. »Vojna vihra je razkrila našo krhkost. Mislili smo, da smo zaščiteni pred zlom, ki ga povzroča svet. Zdaj pa vidimo, da temu ni tako. Zlo ni samo zunaj nas, zlo je tudi v nas,« je opozoril.
Ukrajina se po njegovi oceni bori pogumno, pri tem pa brani resnico. »Bori se, ker ima človeško življenje svoje dostojanstvo in je neprecenljivo. Nesprejemljivo ga je uničiti ali narediti za orodje politike,« je dejal.
Pomanjkanje duhovnikov
Pozval je k molitvi za Ukrajince in se zahvalil vsem, ki zbirajo in darujejo pomoč za Ukrajince. Ob tem je spomnil, da bo temu namenjena tudi nabirka pri današnjih večernih mašah. Na njih bodo sicer duhovniki med drugim v skladu s krščansko tradicijo izbranim vernikom simbolično umili noge kot znak služenja in ponižnosti.
Pri krizmenih mašah na veliki četrtek dopoldne duhovniki obnovijo svoje duhovniške zaobljube in se tako še nekoliko bolj dotaknejo vprašanj o svojem poklicu. Zore je v pridigi duhovnike pozval, naj pri svojem delu zaupajo Bogu in naj mu bodo blizu, da bodo »začutili, kaj je pomenil križ v njegovem življenju in kaj pomeni križ v duhovnikovem življenju«. »Bližina doživljanja Jezusovega trpljenja nas bo naučila, kako živeti svoje duhovništvo,« je dejal.
Cvikl pa je opozoril na pomanjkanje duhovnikov. »Trenutno ima naša nadškofija 150 duhovnikov, 13 stalnih diakonov in štiri bogoslovce. Povprečna starost duhovnikov je 63 let. Kljub temu je v nadškofiji 53 župnij v soupravi - so župnije brez lastnega župnika. Kako pa bo čez pet ali 10 let? Si upamo prerokovati?« je vprašal. Zato je pozval k molitvi za duhovne poklice.
