Pred včerajšnjo prvo sejo novega sklica državnega zbora je bilo odprtih nekaj pomembnih vprašanj. Osrednje je bilo seveda, kdo bo kandidat za predsednika državnega zbora (DZ), ali bo samo eden in ali bo kateremu izmed njih uspelo zbrati potrebnih 46 glasov. Nazadnje večjih zapletov z imenovanjem kljub morda drugačnim pričakovanjem ni bilo; potrdila so se namreč ugibanja, da bo prvak Resnice Zoran Stevanović vložil kandidaturo za naslednika Urške Klakočar Zupančič z blagoslovom politične desnice na čelu s SDS. Poslanec iz Kranja je nazadnje na tajnem glasovanju prejel 48 glasov, kar pa govori tudi o tem, da je sedaj tudi že bolj kot ne jasno, da naj Janez Janša namesto Roberta Goloba poskusi sestaviti naslednjo vlado. Janša je po koncu seje ocenil, da so »neka razmerja jasna«, a še ne popolnoma. Kaj bo iz tega, bo jasno v prihodnjih dneh, je dejal o oblikovanju nove koalicije.
Stevanovićevo kandidaturo so sicer poleg SDS sopodpisali še v NSi, ne pa tudi v stranki Demokrati Anžeta Logarja, zaradi česar vseeno ni bilo povsem jasno, ali bo prvak Resnice prestal glasovanje. V SD in Levici so ob tem napovedali, da glasovnic niti ne bodo prevzeli. Da, tudi zaradi nestrinjanja s predlogom, kar so jasno povedali v razpravi, a tudi v funkciji manevra, da bi se črno na belem videlo, kako bodo kljub tajnosti glasovanja glasovali Demokrati. Potezo je nekoliko zamajala Svoboda, ki je ob zelo kritični razpravi zoper Stevanovićevo kandidaturo, ki je bolj ko ne razblinila tudi upe največjih optimistov o mešani vladi Roberta Goloba, napovedala glasovanje proti. Tako je tudi bilo, proti ustoličenju Stevanovića je glasovalo 29 poslancev, kar je toliko, kot jih premore poslanska skupina Svobode. Pozneje je sicer Logar potrdil, da je vseh šest poslancev Demokratov glasovalo za, kar da priča o enotnosti znotraj poslanske skupine. Logar je v izjavi po seji v DZ med vrsticami omehčal svoja stališča glede vstopa v Janševo vlado, saj da raznobarvnost njihove stranke zagotavlja raznobarvnost vsake vlade, v katero bodo vstopili.
Stevanović zavrnil očitke o »politični trgovini«
Prvak Resnice je interpretacije njegovega ustoličenja, torej, da je izid glasovanja tudi zametek četrte Janševe vlade, v prvih izjavah za novinarje zavrnil. Kot tudi očitke o »politični trgovini«. Ob tem je dejal, da v stranki stojijo za tem, da ne bodo omogočali ne Golobove ne Janševe vlade, a je hkrati tudi pustil odprte možnosti za sodelovanj s tistim, ki bi sprejel njihova programska izhodišča. Glede glasovanja pa se je zahvalil tako tistim, ki so glasovali zanj, kot tistim, ki so bili proti, saj da je slednje tudi lekcija za naprej: »Vprašanje ni, ali bo težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev, ali bomo znali, ko bo treba, dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka, in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembnejše od vsakega poslovnika: da smo tukaj zaradi ljudi.«
Preddverje Velike dvorane DZ se je sicer včeraj v pričakovanju odgovorov v luči oblikovanja naslednje vladne koalicije začelo polniti pred enajsto uro zjutraj, poslanci so stali v vrstah za registracijo, večina jih je brez besed odšla v dvorano, kjer se je ob uri začela ustanovna seja novega sklica parlamenta. V skladu s poslovnikom je sejo uvodoma vodil najstarejši poslanec, tokrat je bil to Franc Križan iz vrst Demokratov. Dejal je, da mu je v neizmerno čast, da lahko nagovori državni zbor. »Ki kar kliče, da začnemo novo poglavje slovenske politike, ki se odmika od starih vzorcev, prepirov in omejitev.« Poudaril je, da je treba odpreti novo poglavje, v katerem se je treba strpno poslušati, upoštevati in spoštovati, kar da so poslanci dolžni državljanom in sami sebi. Seja se je nato prekinila, del poslancev je odšel na odmor, del na sejo mandatno-volilne komisije (MVK), kjer pa ni bila vložena nobena pritožba glede poslanskih mandatov.
Janševi gredo na ustavno sodišče
V SDS, kjer so že pred volitvami in nato tudi po njih bili kritični zaradi domnevnih nezakonitosti na volitvah, so ob tem sporočili, da ne bodo ugovarjali poslanskim mandatom. Prvak stranke Janez Janša je to odločitev pojasnil z besedami, da SDS posameznih mandatov ne bo izpodbijala, saj ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na »nezakonitih predčasnih voliščih«. Je pa napovedal pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah. SDS je, spomnimo, vložila več ugovorov na volilne komisije zaradi domnevnih nepravilnosti dela volilnih odborov in komisij. Tudi glede določitve volišč. Predlagala je, da se rezultati 24 volišč za predčasno glasovanje ne bi šteli v skupni volilni izid.
Glede tega je na seji MVK potekala burna debata. Jelka Godec je v imenu SDS na seji MVK povedala, da v stranki niso nasprotovali potrditvi mandatov novoizvoljenih poslancev, v imenu stabilnosti zakonodajne veje oblasti. Na njen govor se je ostro odzvala poslanka Svobode Janja Sluga, ki je Janševim oponesla, da vnovič poskušajo zasejati dvom o volilnem izidu, kar da stranka brez konkretnih dokazov počne ob vsakem volilnem porazu. Ugovorov si po njenih besedah v SDS »niso upali vložiti«, saj da zanje nimajo argumentov. Z izpodbijanjem predčasnih volitev pa da bi izpodbijali legitimnost celotnih volitev, kar bi pomenilo, da so sporni prav vsi mandati. »Dvome, ki jih sejete o vseh možnih institucijah, pravni državi, volitvah, to je tisto, kar je za to državo najbolj škodljivo, najbolj razdiralno,« je bila kritična. Godčeva je Slugovi v repliki dejala, »da verjame, da je bil poraz težek, s 41 na 29 mandatov, verjetno zelo boleč«.
Ob robu dogajanja je bilo nekaj govora tudi o predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga ostalim parlamentarnim strankam v četrtek poslale stranke tako imenovanega tretjega političnega bloka – NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Takoj po konstituiranju novega sklica državnega zbora so bili sicer s strani Levice in Svobode vloženi nekateri zakonski predlogi, pa tudi tri zahteve za ustanovitev parlamentarnih preiskovalnih komisij. Svoboda in Levica bi preiskovali afero Black Cube in sume nezakonitega financiranja političnih strank, SDS in NSi pa energetske posle. Manever spominja na potezo SDS po prejšnjih volitvah, kar so na levi sredini takrat močno kritizirali. SD pri tem podpisov ni prispevala.