Ob socialnih vprašanjih, ki se odpirajo v okviru razprave o reformi šolstva, strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen štipendiranja dijakov in študentov. Iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh vlade, ki so namenjene Zoisovim štipendijam, izhaja, da zadnja leta upadata tako število prejemnikov kot višina teh štipendij. Tako je leta 2010 štipendije, ki so namenjene spodbujanju izjemnih dosežkov in ustvarjanju »dodane vrednosti« na področjih znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti, prejemalo 13.284 prejemnikov. Povprečna višina mesečne štipendije je znašala 195 evrov. V kasnejših letih so številke – z manjšimi odkloni – nenehno upadale. Leta 2020 je Zoisove štipendije prejemalo le še 4674 prejemnikov, povprečna višina štipendije je znašala 162 evrov, kasneje pa so se zneski še zniževali. Zoisova štipendija trenutno za dijake mesečno znaša 142,18 evra, za študente pa 165,87 evra. Gre za zneske, ki so posledica rahlih popravkov navzgor, ki jih je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uvedlo 1. marca letos.
Vprašljivi pogoji
V Dijaški organizaciji Slovenije so ob tem opozorili, da bi morala država spodbujanju nadarjenosti nameniti več pozornosti. »V desetih letih (po uradnih podatkih v obdobju med letoma 2010 in 2020, op. p.) smo bili priča občutnemu upadu štipendistov,« so sporočili. »Prepričani smo, da je za prejemanje Zoisove štipendije treba posodobiti pogoje. Dejstvo je, da se za pridobitev štipendije upoštevajo le izjemni dosežki na tekmovanjih, ki se financirajo iz državnega proračuna. V slovenski kurikulum pa je bilo vpeljanih mnogo novih tekmovanj, vendar pridobljeni izjemni dosežki na teh tekmovanjih za prejemanje štipendije še vedno niso upoštevani,« so pojasnili v dijaški organizaciji.
Tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) menijo, da je Zoisovo štipendiranje nujno potrebno prenove. Ta je bila obljubljena že leta 2012, ob začetku sprejemanja trenutno veljavnega zakona o štipendiranju, so spomnili. »Zakon je z restriktivnimi omejitvami zmanjšal število Zoisovih štipendistov in danes Republika Slovenija za štipendiranje nadarjenih namenja eno tretjino sredstev, ki jih je namenjala leta 2010,« so opozorili v ŠOS. »Ob tem je pomembno vedeti, da se vsako leto izvede razpis za podelitev Zoisovih štipendij. Če bi država za razpis namenila več sredstev, bi bilo tudi štipendistov več. Manjše število Zoisovih štipendistov je tako zavestna odločitev države,« so sporočili. V ŠOS priporočajo redefinicijo sistema spodbujanja nadarjenosti, njegovega namena in ciljev. »Le tako bo mogoče vzpostaviti sistem, ki bo smiseln in učinkovit,« so dodali.
Različni podatki
Iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, ki je pristojen za sistem Zoisovih štipendij, so sporočili, da je upad sredstev in števila prejemnikov Zoisovih štipendij predvsem posledica spremembe zakonodaje. »Z novim zakonom o štipendiranju se je dvignila višina osnovne Zoisove štipendije, kar pomeni, da je kljub višjemu obsegu sredstev, namenjenih za Zoisove štipendije, mogoče dodeliti zgolj manjše število štipendij,« so pojasnili. Poleg tega, pravijo, je na uradni spletni strani, ki prikazuje podatke o Zoisovih štipendijah, prikazano skupno število prejemnikov v posameznem letu tako po starem zakonu kot po novem zakonu o štipendiranju. »V te številke so vključene tako nove dodelitve štipendije kot tudi štipendisti, ki nadaljujejo prejemanje štipendije v višjem letniku,« so sporočili.
Pregled podatkov na osnovi novega zakona, ki se nanašajo na obdobje po šolskem letu 2014/2015, pa kaže, da število na novo dodeljenih Zoisovih štipendij narašča, so opozorili. Tako je bilo ob uveljavitvi novega sistema na novo podeljenih 1595 Zoisovih štipendij, v letu 2021/2022 pa 1968 štipendij. »Sredstva, ki so dostopna na javnem razpisu, so od leta 2020/2021 višja,« so še sporočili iz javnega sklada. »Vrednost razpisa se je povišala s 3 milijonov evrov na 3,5 milijona.«
