Zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu se bo ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić ta teden sestala s predstavniki kmetijskih organizacij, da bi se uskladili o ukrepih za blaženje krize, ki že močno vpliva na stroške energije, na dostopnost in ceno umetnih gnojil ter embalaže, ki prihaja v stik z živili. »Krizni štab po praznikih ne bo odveč, saj bomo že preučevali resnejše posledice zakasnitev dobav ali celo nedobavljivosti,« je za Dnevnik opozorila Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Dobava embalaže je ogrožena
Ob tem je dodala, da njihovi člani pri surovinah še ne poročajo o pomanjkanju, povsem drugače je z embalažo, v katera pakirajo živila. O tem so govorili tudi na nedavni seji upravnega odbora živilske zbornice in med drugim opozorili: »Če bo kriza na Bližnjem vzhodu trajala dlje časa, je ogrožena dobavljivost predvsem plastične embalaže (folije, plastike, lepil), nafte, mineralnih gnojil in stekla. Vse to lahko povzroči motnje v proizvodnji. Ker se začenja sezona v kmetijski proizvodnji, bo visok dvig cen nafte in mineralnih gnojil vplival tudi na ceno kmetijskih pridelkov,« svari Tatjana Zagorc.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić zato omenja tudi možnost znižanja DDV na osnovna živila, kar je koalicija sicer še lani gladko zavračala.
Vlada je na četrtkovi seji sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag za ukrepanje. Med predlogi je tudi morebitna uvedba diferencirane cene goriv, kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa je omenila tudi možnost znižanja DDV na osnovna živila z 9,5 na predvidoma pet odstotkov. To je še posebej zbodlo v oči, kajti novembra lani je prav to po zgledu Hrvaške, Italije, Slovaške, Poljske, Madžarske, Malte, Cipra in Belgije predlagala opozicijska Nova Slovenija (NSi), vendar so koalicijske stranke njen zakon gladko zavrnile.
DDV: vlada bi posvojila »izredno populističen« ukrep
Mateja Čalušić je predlog NSi označila celo za »izredno populističen ukrep na kratki rok, če nimamo dodatnih varovalk in manevra, kako regulirati osnovno ceno, ki jo oblikuje prosti trg«, zdaj se tudi sama zavzema za znižanje DDV na osnovna živila, ki mu je Golobova vlada še pred nekaj meseci nasprotovala s pojasnilom, da bi to negativno vplivalo na javne finance, poslanka Svobode in specialistka za davke Andreja Živic pa je ob obravnavi zakonskega predloga NSi med drugim dejala: »Znižanje stopnje DDV je eden finančno najbolj neučinkovitih, najdražjih in socialno najmanj ciljanih ukrepov, ki jih lahko sprejmemo. Trgovci znižanje DDV v večini prelevijo v svojo maržo. Nikoli ne pride ta DDV v celoti do cene potrošnika, ker trgovci poberejo velik del učinka.« Tudi Zagorčeva meni, da bi imeli od znižanja DDV na osnovna živila koristi edino trgovci, v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa: »Ob morebitnem znižanju DDV bi bilo treba spremljati cene v trgovinah, saj obstaja bojazen, da se cene na policah ne bodo znižale in se bo nižji DDV prelil v dobičke posrednikov.«
Po oceni Tatjane Zagorc bodo vsi vladni ukrepi za blaženje visokih stroškov energije pravi. »Če jih ne bo, bo treba to prenesti v končne cene,« je poudarila in dodala: »Napovedi s četrtkove seje vlade so eno, mi pa potrebujemo konkretne ukrepe, ki bodo učinkoviti. Upam, da bodo ta teden prišli s pravimi ukrepi. Pričakujemo predvsem cenovne ukrepe na vhodnih zadevah.«
Evropa plava v presežkih mleka
Po prepričanju Tatjane Zagorc bi se morali pridelovalci surovin in predelovalna industrija bolj povezati. »Pogledati moramo, kaj imamo v hlevih in kaj na poljih, ter skleniti neke vrste pakt. Izvoz od govedi naprej, ki nam je uhajal, bi se moral usmeriti nazaj na slovenski trg. Je pa vprašanje, koliko je naša živilska industrija v tem času postala neodporna. Vsa Evropa plava v presežkih mleka. Čeprav imamo visoko prirejo mleka in močna živilska podjetja na tem področju, je Slovenija velika uvoznica mleka in mlečnih izdelkov. Približno šestdeset odstotkov mlečnih izdelkov v trgovinah in gostinstvu, ki jih zaužijemo, je iz uvoza,« je poudarila Zagorčeva, čeprav je Slovenija z mlekom okoli 130-odstotno samooskrbna. »Na tak način niti živilska industrija niti celotna veriga ne moreta biti odporni,« je pripomnila.
Na vprašanje, ali so trenutne razmere primerljive s tistimi iz časov epidemije covida, je Tatjana Zagorc odvrnila, da je za takšno oceno še prezgodaj. »Odvisno je od tega, kako dolgo bo trajal konflikt na Bližnjem vzhodu. Je pa izziv že zdaj drugačen. Ni namreč prekinjen le transport, prekinili so se nam tudi določeni tokovi surovin, ki jih nujno potrebujemo. Na celotno industrijo, ne le na živilskopredelovalno, vpliva širši nabor problemov,« je pojasnila Tatjana Zagorc. Zaprosili smo jo tudi za primerjavo ukrajinske in iranske krize. »Ukrajinska kriza je parcialno vplivala na določene sektorje, iranska kriza pa ima širši vpliv. Tudi zaradi vojne v Ukrajini smo imeli težave z dostopnostjo embalaže, predvsem steklene, saj so ukrajinske tovarne, ki so jo proizvajale, med prvimi uničili. Zaradi vojne v Ukrajini so se in se še vedno dogajajo hude stvari, toda iranska kriza je drugačna, še širše prisotna,« je ocenila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Blagovne rezerve bi napolnili tudi z gnojili in semeni
V kmetijski zbornici za sestanek s kmetijsko ministrico pripravljajo predlog več ukrepov. Med njimi je tudi tako imenovana dvojna raba oziroma možnost uporabe obrambnega proračuna v kmetijstvu. »Predlagali bomo tudi razširitev blagovnih rezerv na skupine, kot so gnojila in semena, kjer trenutno nimamo niti lastne proizvodnje niti zadostnih rezerv, zato bi bili v primeru ustavitve uvoza v resni zadregi,« so pojasnili za Dnevnik. V KGZS si tudi želijo ukrepov za stabilizacijo pridelave in povpraševanja po slovenskih izdelkih. Po njihovem je zato nujno poskrbeti za stabilen odkup pridelkov s kmetij in za zagotovitev nemotene oskrbe z energenti. Posledično podpirajo izhodišča za diferencirane cene goriva oziroma tako imenovane kmečke nafte, ki bi upoštevala dejansko porabo glede na pridelavo. Pričakujejo tudi takojšnje izplačilo kmetijskih subvencij.
Agrarni ekonomist Emil Erjavec je v nedavnem pogovoru za Radio Slovenija ocenil, da je aktualno dogajanje zelo jasno sporočilo, da se modelu kmetijstva, ki temelji na intenzivni rabi umetnih gnojil (njihova proizvodnja se je iz Evrope v celoti preselila v velike naftne države, op. p.), energije in specializaciji, izteka čas. »Resno bi morali razmisliti, predvsem male in srednje velike kmetije, da se odločneje preusmerjajo v ekološko oziroma druge oblike kmetovanja, ki terjajo več krožnega gospodarstva na sami kmetiji. To pomeni tudi kombinacijo živinoreje in rastlinske pridelave, torej premik v ekološko kmetijstvo. Na dolgi rok mora iti večina slovenskih kmetov v to smer,« je prepričan Erjavec.