Ponudniki prenočitvenih zmogljivosti v 178 občinah so lani pobrali 24,8 milijona evrov turistične takse, v 34 občinah pa niti centa. Kar petino vse turistične takse je pobrala Ljubljana. Razloga za to sta bila dva: odlična zasedenost prenočitvenih zmogljivosti in dejstvo, da v prestolnici za prenočevanje zaračunavajo najvišjo možno turistično takso, to je 2,5 evra na gosta na noč. Enak znesek pobirajo tudi v Piranu in Kidričevem, vse druge občine pa so se odločile za nižjo takso; v petnajstih znaša dva evra, v štirinajstih manj kot evro (najnižjo turistično takso, 0,48 evra, imajo v Preboldu), v vseh drugih pa med enim in dvema evroma.
Dobrih pet milijonov evrov promocijske takse
Občine se lahko same odločijo, ali bodo turistično takso sploh pobirale, namenijo pa jo lahko za trženje in promocijo turizma na svojem območju, za razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture in javnih površin, namenjenih turistom, za izvedbo prireditev… V tistih občinah, ki turistično takso obračunavajo, morajo vsi, ki prenočujejo pri njih, dodatno plačevati še promocijsko takso, in sicer 25 odstotkov na obračunano turistično takso. Ta denar dobi Slovenska turistična organizacija (STO) za promocijo turizma na državni ravni. Po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je STO lani iz tega naslova prejela nekaj več kot 5,3 milijona evrov, od tega 1,16 milijona od Ljubljane, pičlih 2,8 evra od Sodražice, od občin, ki turistične takse ne pobirajo, pa nič.
Kriza zaradi epidemije koronavirusa, ki je turizem zelo prizadela, bo krojila tudi iztržek od letošnje turistične takse. Na to kažejo tudi podatki finančne uprave o tem, kje Slovenke in Slovenci unovčujejo turistične bone oziroma vavčerje, z razdelitvijo katerih želi vlada spodbuditi turistično porabo (zemljevid smo objavili včeraj).
Tako turistična taksa kot turistični boni so namreč vezani na prenočevanje. Poraba bonov kaže, da se vavčeristi velikim mestom izogibajo. Ljubljane, ki je bila lani po znesku pobrane turistične takse z naskokom prva med vsemi občinami, ni med petnajstimi najbolj priljubljenimi turističnimi kraji, kjer Slovenke in Slovenci unovčujejo turistične bone. So pa zato toliko bolj priljubljene Moravske Toplice, kjer so dvoje terme – Savine in Vivatove. V Moravskih Toplicah so bili lani po pobrani turistični taksi na osmem mestu med vsemi občinami, po deležu izkoriščenih turističnih bonov pa so trenutno na visokem tretjem mestu, za Portorožem (občina Piran) in Izolo, ki je bila v letu 2019 po deležu zbrane turistične takse na sedmem mestu.
Bled je nazadoval
Poskočil je tudi Podčetrtek, ki je na lestvici zbrane turistične takse lani zasedal enajsto mesto, po deležu tistih, ki so letos pri njih že izkoristili turistične vavčerje, pa je peti. V tem pogledu gre dobro tudi obalni občini Ankaran (lani štirinajsta po pobranih taksah, zdaj šesta po unovčeni bonih). Bled je bil v letu 2019 na lestvici najuspešnejših pobiralcev turistične takse tretji, medtem ko je na trenutni lestvici unovčenih turističnih bonov v nastanitvenih objektih šele na enajstem mestu. To niti ne preseneča, kajti v zadnjih letih so postelje na Bledu po večini polnili tujci, ki jih domači gostje ne morejo nadomestiti. Kranjska Gora, Bohinj in Brežice (Terme Čatež) so, kar zadeva koriščenje bonov, približno enako uspešni, kot so bili lani s pobiranjem turistične takse, medtem ko Maribora in Radovljice, ki sta bila pri taksi v prvi petnajsterici, pri bonih ni v njej.
Kar 34 občin lani ni pobralo niti centa turistične takse. Velika večina jih sodi med tiste, kjer državljani niso unovčevali turističnih bonov. To pomeni, da turistov ne zanimajo ali da ti k njim pridejo le na ogled znamenitosti in kmalu odidejo, ker nimajo kje prenočiti.
