Do večera se je zavlekla dopisna seja, na kateri je vlada Roberta Goloba določala nove cene pogonskih goriv. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dopoldne napovedoval »konkreten poseg«, ki naj bi ublažil cenovni skok. Po seji je vlada sporočila, da je z uredbo spustila trošarino za neosvinčeni 95-oktanski bencin za slabih pet odstotkov, trošarina za dizelsko gorivo je nižja za 17,3 odstotkov, trošarino za kurilno olje pa za slabih 37 odstotkov.
Znižanje trošarin ni moglo preprečiti podražitve naftnih derivatov. Cena litra bencina se je z 1,436 evra zvišala za tri cente na 1,466 evra, liter dizla je poskočil z 1,465 evra na 1,528 evra, cena litra kurilnega olja pa je z 1,071 evra zrasla na 1,159 evra. Bencin se bo torej danes podražil za dva odstotka, dizel za 4,3 in kurilno olje za 8,2 odstotka.
Največja podražitev v zadnjih 40 letih
Ponedeljkove podražitve so posledica dogajanj na mednarodnih trgih, kjer so se cene nafte čez noč v ponedeljek zvišale za več kot 25 odstotkov. Sod (159 litrov) surove nafte brent, referenčne nafte za Severno morje, se je v nekem trenutku podražil z nekaj manj kot 93 na skoraj 120 ameriških dolarjev. Tudi nafta west texas intermediate, referenčna nafta za ZDA, se je trgovala tik pod 120 dolarji za sod. To je več kot 50 dolarjev dražje kot pred tednom dni.
Cene so zatem padle na nekaj več kot sto dolarjev, potem ko je Mednarodna agencija za energijo (IEA) napovedala srečanje finančnih ministrov 32 držav članic. Razpravljali bodo o izrednem znižanju strateških rezerv. »Ta usklajena akcija bo morda prispevala k pomiritvi trgov,« pričakuje Ivanc.
IEA ima strateške rezerve nafte kot del sistema za nujne primere, namenjenega pomoči državam pri premagovanju kriz zaradi cen nafte. Ameriški uradniki menijo, da bi bila primerna skupna sprostitev od 300 do 400 milijonov sodčkov, kar bi domnevno zajemalo približno tretjino sodčkov v rezervi. Minister Kumer je v ponedeljek ocenil, da je Slovenija z naftnimi derivati dobro preskrbljena. »Ima polna skladišča in zaloge. Motenj ni,« je dejal Kumer.
Če bi najpomembnejše gorivo na svetu ostalo tako drago dlje časa ali celo postalo dražje, bo prišlo do ponovne svetovne inflacije – in morebiti do recesije v mnogih državah potrošnicah. Številni ekonomisti menijo, da bi bil skok na 150 dolarjev za sod možen že marca.
Glavni ekonomist JP Morgana Bruce Kasman pričakuje, da utegne cena nafte obstati nad 120 dolarji in sprožiti svetovno recesijo, če se konflikt ne bo kmalu končal. Takšen scenarij bi lahko v prvi polovici leta zmanjšal svetovno gospodarsko rast za 0,6 odstotne točke in zvišal cene življenjskih potrebščin za eno odstotno točko, je napovedal Kasman. Če se bo vojna na Bližnjem vzhodu zavlekla, bi lahko povzročila stagflacijo v svetovnem in evropskem gospodarstvu, je pred ponedeljkovim zasedanjem finančnih ministrov območja z evrom posvaril evropski komisar za gospodarstvo Valdis Domrovskis.
Kriza pritiska tudi na cene hrane
Nedvoumna so tudi opozorila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar): dolgotrajnejše ohranjanje višjih cen nafte bi upočasnilo gospodarsko rast v Sloveniji, zlasti izvoz in investicije, povečali bi se tudi inflacijski pritiski zaradi višjih cen energentov. Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi še poglobilo te učinke, saj bi povzročilo hude motnje v dobavi nafte, zemeljskega plina in drugih ključnih surovin.
»Trajnejše zvišanje povprečne cene nafte na 120 ameriških dolarjev za sodček bi povprečno inflacijo povišalo za okoli 2,5 odstotne točke, gospodarsko rast pa – predvsem zaradi upočasnjene rasti tujega povpraševanja in višjih stroškov – upočasnilo za 1,5 odstotne točke,« Umar piše v aktualni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj v letu 2026. Potemtakem utegne povprečna inflacija poskočiti z 2,5 na pet odstotkov, letošnja napovedana gospodarska rast pa bi padla na komaj 0,5 odstotka.
Napad ZDA in Izraela na Iran negativno vpliva tudi na proizvodnjo in dobave utekočinjenega zemeljskega plina. Katar je že začasno ustavil proizvodnjo, svetovnemu trgu primanjkuje približno petina zalog. Ivanc prepoznava vzporednice z letom 2022, ko se je zgodil tudi visok dvig cen zemeljskega plina – cene zemeljskega plina so se podvojile s 30 evrov na 60 evrov za megavatno uro, kar bo najmanj kratkoročno vplivalo na določena industrijska podjetja, ki del svoje porabe zakupujejo z mesečnimi pogodbami. V tem kontekstu utegne največji cenovni pritisk v Sloveniji utrpeti kemična, papirna in živilska industrija, pa tudi metalurgija, ki porabi zelo veliko zemeljskega plina.
Iranska kriza dviguje tudi cene umetnih gnojil, saj se dušik in žveplo v ogromnih količinah proizvajata v Perzijskem zalivu, pogosto iz zemeljskega plina. »Umetna gnojila so se že močno podražila,« ugotavlja Ivanc in napoveduje, da bi ob nespremenjenih razmerah sledil negativen učinek na podražitev hrane.
Na Hrvaškem zopet regulirajo cene
Na Hrvaškem se medtem ni izpolnila neuradna napoved, po kateri naj bi največji tamkajšnji distributerji samoiniciativno preprečili podražitev pogonskih goriv, ker je zanje finančno bolj donosno prevzeti breme dogajanja na trgu naftnih derivatov, kot pa da bi vlada ponovno uvedla uredbo o omejevanju maloprodajnih cen. Omejitev cen, ki jo je hrvaška vlada odpravila julija lani, je bila ponovno uvedena danes. Cene so kljub temu močno poskočile in bodo veljale naslednjih 14 dni. Srbska vlada pa je začasno prepovedala izvoz nafte in pogonskih goriv, zato da bi zaščitila domači trg pred pomanjkanjem in rastjo cen zaradi globalnih motenj na svetovnem trgu.
Kako zamejiti bencinski turizem?
Napovedani dvig cen je že v preteklih dneh sprožil povečanje obiska bencinskih črpalk po Sloveniji, odjem je porasel za večkratnik povprečnega. Največji pritisk je na obmejnih in tranzitnih bencinskih servisih. Večer je poročal o dolgih kolonah avtomobilov, ki so se v nedeljo vile proti šentiljski črpalki. V vrsti so prevladovale avstrijske registrske tablice.
V zvezi s povečanim bencinskim turizmom je minister Kumer napovedal operativni sestanek vlade. »Po eni strani je dobro, da imamo doma nizke cene, ne smemo pa si privoščiti, da bi ogrozili zaloge,« je poudaril. »Slovenija je del Evrope, tako da cene goriv ne morejo bistveno odstopati od sosednjih držav,« je na to temo dodal Ivanc. »Če bi cene goriv močno naraščale, so tudi na ravni Evropske unije določene minimalne trošarine pri dizelskem gorivu, kar vladi onemogoča, da bi šla pod določeno ceno.«
O bencinskem turizmu poročajo tudi iz Nemčije. Cariniki že izvajajo naključne kontrole na mejnih prehodih s Češko in Poljsko, kjer je cena istega goriva tudi 60 centov nižja kot v Nemčiji. Polnjenje avtomobilskih rezervoarjev v tujini kakopak ni prepovedano, je pa prepovedano brez ustreznega carinskega postopka uvoziti več kot 20 litrov goriva, ki se ga prevaža v cisternah in drugih rezervnih posodah. Količina do 20 litrov v dodatni posodi obenem mora biti primerna za zadevno vozilo. Če se v avtomobilu z bencinskim motorjem prevaža dizel, voznika doleti kazen.
Zakaj regulacija cen ni dobra politika
Reguliranje cen naftnih derivatov je v Sloveniji utečena politika vlade. Tudi v Nemčiji nekateri politiki že pozivajo k takšni omejitvi cen. Številni nemški ekonomisti ostro kritizirajo regulacijo. »Znižanje trošarin ne bi razbremenilo gospodinjstev,« je dejal Clemens Fuest, predsednik münchenskega inštituta Ifo. Država bo morala primanjkljaj nadomestiti z drugimi davčnimi viri. Regulacija obenem moti pomemben mehanizem oblikovanja cen: ko je nafte malo in je draga, bi morali potrošniki prejeti signal, naj je porabijo manj. »Poziv k vladni intervenciji za vsako ceno zakriva dejstvo, da naše gospodarstvo dolgoročno ne more delovati brez določene stopnje individualne odgovornosti,« je prepričan Fuest.
Predsednik Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) Marcel Fratzscher je podobno kritičen. »Regulacija cen bi bila draga napaka,« ga je citiral Spiegel Online. Zvezna vlada naj raje zagotovi »ciljno usmerjeno pomoč« za tiste z nizkimi dohodki. »To bi lahko dosegli na primer z znižanjem davka na dodano vrednost na hrano.« Zavzema se tudi za uvedbo davka na dobiček, »da bi se borili proti morebitnim zlorabam naftnih družb«. Tudi župan Bremna, Andreas Bovenschulte, je vlado pozval k takšnemu ukrepu, da bi stopili na prste tistim, ki »izkoriščajo vojno za polnjenje lastnih žepov«.