Te dni so se agresivnim oglasnim sporočilom trgovcev, ki pod različnimi slogani (Lojtr’ca domačih, Kakovost iz Slovenije, Radi imamo domače, Spoštujmo slovensko – kupujmo domače, Slovenija zame…) propagirajo »domačo« hrano in tako novačijo kupce, pridružili tudi državni oglasi. Po poldrugem letu premora je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) znova zagnalo promocijsko kampanjo Naša super hrana. Tokrat prvič za sadje, ki sme nositi znak Izbrana kakovost Slovenija, ta pa jamči, da so bila živila pridelana in predelana v naši državi, so preverjene kakovosti in izpostavljena strožjemu nadzoru.
Zamuda
Slovenija je promocijski vlak zamudila. Kupce bi morala na pripadnost domačim proizvajalcem začeti navajati že pred vstopom v Evropsko unijo, ki je na široko odprl vrata uvoženim cenenim živilom nemalokrat sporne kakovosti. Državni zbor je zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov sprejel leta 2011, prve promocijske aktivnosti, temelječe na njem, pa so se začele šele 1. decembra 2016, ko so začeli prispevek za promocijo zbirati rejci živali ter predelovalci mesa (govejega in perutninskega) in mleka. A so to počeli le do konca leta 2018, ko se je iztekla veljavnost prvega programa promocije.
Toliko denarja, kot ga zberejo pridelovalci in predelovalci, za promocijo dodatno primakne še MKGP, zato to šteje za državno pomoč, ki jo mora odobriti evropska komisija. In ker je MKGP dovoljenje Bruslja pridobilo šele 26. avgusta letos, bodo začeli v sektorjih mleka in mesa denar za promocijo živil izbrane kakovosti znova zbirati šele ta mesec, promocija mesnih in mlečnih proizvodov, ki nosijo ta znak, pa posledično stoji že od sredine prejšnjega leta.
Šlamastika
»To, da je zbiranje denarja za promocijo toliko časa mirovalo, je šlamastika. Denar, ki je bil doslej vložen v ugled blagovne znamke Izbrana kakovost Slovenija, je verjetno izgubljen, kajti za uspešen marketing so ključne verodostojnost, kontinuiranost in skladnost. Porabnika je treba stalno opozarjati, obveščati, izobraževati…« poudarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, ki je prepričan, da se s promocijo nikakor ne bi smeli ukvarjati uradniki, zaposleni na kmetijskem ministrstvu, ampak državna agencija, odmaknjena od oblastne funkcije, politike in uradniškega načina delovanja.
»Država naj promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov profesionalizira, sicer je vse skupaj brez pomena. Že deset let ponavljam, da bi tudi v kmetijstvu potrebovali mini turistično organizacijo s profesionalnim menedžerjem in največ desetimi zaposlenimi, ki bi se ukvarjali izključno s promocijo, ta pa bi morala potekati neprekinjeno,« meni Kuhar in hkrati priznava, da ga je aktualna promocijska kampanja za sadje vendarle pozitivno presenetila. »Sporočila se mi zdijo primerna in pravilna, komunikacija s potrošniki pa premišljena. Toda ne glede na to ponavljam: za promocijo živil bi morala skrbeti profesionalna državna institucija,« predlaga Kuhar.
Oglaševalski drobiž
Nekdanji kmetijski minister Dejan Židan je napovedal, da bo že od leta 2013 za promocijo živil na voljo okoli pet milijonov evrov na leto, a smo še zelo oddaljeni od tega zneska in celo od zneska (okoli 1,6 milijona evrov na leto), ki je za ta namen predviden v strateškem načrtu promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025, ki ga je Šarčeva vlada sprejela konec leta 2018. Po podatkih MKGP je bilo lani v promocijo mesnih in mlečnih proizvodov z oznako Izbrana kakovost Slovenija vloženo le dobrih 420.000 evrov, medtem ko so pridelovalci in predelovalci sadja za svojo promocijsko kampanjo, ki se je začela nedavno, lani in letos, torej v slabih dveh letih, zbrali nekaj manj kot 160.000 evrov.
To je letos tudi edina oglaševalska kampanja znaka Izbrana kakovost Slovenija, saj se drugi sektorji proizvodnje hrane za zbiranje promocijskega denarja še niso odločili. Po navedbah MKGP se za shemo izbrana kakovost še najbolj zanimajo pridelovalci in predelovalci žit, vendar se tudi oni za vstop vanjo še niso odločili.
