Ekip, ki bolnikom pomagajo na njihovem domu, je vse več. Možnosti pomoči segajo od patronaže do skupnostne psihiatrije, mobilnih paliativnih timov in dolgotrajne oskrbe. Srečevanje različnih oblik oskrbe na domu se sliši dobro, a v praksi večkrat pripelje do zmešnjave, je slišati med zdravstvenimi delavci. Dileme, kdo je za kaj zadolžen, niso izjema, včasih pa pripeljejo tudi do trenj. Posebno so do dogajanja kritični v patronažnem zdravstvenem varstvu, smo izvedeli. Ob neusklajeni pomoči bolniku se lahko namreč zgodi, da so zaposleni v tem delu zdravstva pahnjeni v položaj deklice za vse.
Dodatno breme, kjer gre že tako na tesno
Vloge posameznih zdravstvenih delavcev oziroma timov, ki se s pacienti srečujejo v njihovem domačem okolju, bi morali jasno definirati, meni predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Anita Prelec. Dodatne možnosti oskrbe na domu patronažnih medicinskih sester niso razbremenile, opaža. Jim pa zapisi drugih timov ponekod naročajo, kaj naj še postorijo pri posameznem pacientu. Pri tem se obremenitve povečujejo prek vseh meja, je opozorila predsednica zbornice. »Patronažne time je treba okrepiti, saj so v strokovni stiski. Vsak bi si želel svoje delo opraviti kar najbolje, a vse dodatne obremenitve ne morejo biti na račun patronažne zdravstvene nege,« ugotavlja.
Izvajalce je treba uskladiti v dobro ljudi, ki potrebujejo oskrbo, je poudarila dr. Martina Horvat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Trenutno je vse razglašeno,« je ubesedila eno od bistvenih zagat. Sogovornica, ki je nacionalna koordinatorica področja patronažnega zdravstvenega varstva, je poudarila tudi, da bi bilo treba patronažo povezati z dolgotrajno oskrbo. Obstoječa zakonodaja tega ni uredila, je dodala. »Med vsemi, ki prihajajo v pacientov dom, bi morala biti vzpostavljena komunikacija in izmenjava informacij,« je še poudarila. Odsotnost koordinacije lahko, kot je posvarila, vodi v potrato dragocenega časa za oskrbo.
Vse večje potrebe
Da je treba vzpostaviti koordinacijo z drugimi izvajalci zdravstvene in socialne oskrbe na domu, opozarja tudi obširna analiza razmer v patronažnem zdravstvenem varstvu, ki so jo objavili na NIJZ. Koordinacija je potrebna tudi v primeru odpustov iz bolnišnic, so dali vedeti. Analiza obenem razkriva skrb vzbujajoč upad preventivnih obravnav. Te so večinoma namenjene novorojenčkom, dojenčkom in njihovim materam. Če so bile pred tremi desetletji preventivne skoraj štiri od desetih obravnav v patronažnem zdravstvenem varstvu, je danes takšnih le še dobra desetina. Kljub dodatnim 125 timom v zadnjem desetletju se delež preventivnih obravnav ob vse večjih potrebah po kurativnem delu ne zvišuje, opozarja publikacija NIJZ. Po podatkih za leto 2024 je bilo v patronažnem zdravstvenem varstvu zaposlenih 869 diplomiranih medicinskih sester in 54 tehnikov zdravstvene nege.
Na NIJZ so izpostavili visoke obremenitve v tem delu zdravstva. Leta 2024 je bilo dni, ko je imel patronažni tim po 14 obravnav na dan ali več, kar za 17 odstotkov. »Takšno število dnevnih obravnav ne more več zagotavljati kakovosti in varnosti, tako za paciente kot izvajalce,« so navedli. Povečevanje potreb po delu patronažnih timov je povezano z naraščanjem deleža starejših pacientov, ki jih pesti več zdravstvenih težav, zdravstvena nega pa je pri njih zahtevna in dolgotrajnejša. Poleg tega se bolniki po bolnišničnem zdravljenju v domače okolje vračajo vse bolj zgodaj; povprečna ležalna doba se je v dobrih dveh desetletjih zmanjšala za skoraj petino. Med potrebnimi spremembami, ki jih našteva omenjena analiza, je sistemsko financiranje upravljanja patronažnega zdravstvenega varstva. Med smiselnimi ukrepi izpostavlja tudi postopno vključevanje tehnikov zdravstvene nege v patronažno službo.
Česa patronaža ne sme početi
Čemu se je treba pri srečevanju različnih oblik oskrbe na domu izogniti, je ministrstvo za zdravje letos že razjasnjevalo. Storitve tako imenovane laične nege, kot so osebna higiena, oblačenje, hranjenje, spremstvo ter osnovna pomoč pri gibanju, glede na januarsko razlago ministrstva ne sodijo v delokrog patronažnega zdravstvenega varstva. Laična nega ne zahteva zdravstvenega strokovnega znanja in je umeščena v druge sisteme podpore, predvsem v socialno varstvo in v dolgotrajno oskrbo, so spomnili. Patronažne medicinske sestre v okviru javne zdravstvene službe teh storitev ne smejo izvajati, so poudarili.
»Izvajanje laične nege v okviru patronažnega zdravstvenega varstva bi pomenilo delo zunaj pogodbeno določenega obsega storitev, nenamensko porabo sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in neupravičeno obremenjevanje zdravstvenega kadra z nalogami, ki ne sodijo v zdravstveni sistem,« so našteli. Posledično bi se zmanjševala dostopnost patronažnih storitev za paciente, ki zdravstveno-negovalno obravnavo dejansko potrebujejo, so sporočili. Do prepletov patronažnega varstva z nalogami, ki sodijo v socialno oziroma laično nego, so po opažanju ministrstva pripeljale povečane potrebe starajoče se populacije in še nepopolno razvit sistem dolgotrajne oskrbe. Izpostavljajo tudi širše ozadje. Razdrobljenost oskrbe na domu odseva ločen razvoj zdravstvenega in socialnega sistema ter različnih virov financiranja in organizacije storitev, ugotavljajo na ministrstvu.
Rešitev vidijo v digitalnem povezovanju izvajalcev oskrbe ter v tesnejšem povezovanju med zdravstvenim resorjem in ministrstvom za solidarno prihodnost, ki je v vlogi nosilca pri zakonu o dolgotrajni oskrbi. »Cilj je celostna, v pacienta usmerjena obravnava brez podvajanja storitev,« so povzeli svoje načrte.