Ministrstvo za finance v sodelovanju z drugimi resorji pripravlja rebalans letošnjega proračuna in proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Potem ko je vlada pred kratkim potrdila izhodišča zanje, so jih zdaj na ministrstvu tudi javno objavili.
Primerjavo nekoliko otežuje dejstvo, da so z reorganizacijo vlade določena ministrstva drugače organizirana, kljub temu pa je jasno, da bodo odhodki ministrstev oziroma vseh vladnih in nevladnih proračunskih uporabnikov skupaj letos za približno 740 milijonov evrov višji, in sicer se s 17,7 milijarde evrov zvišujejo na 18,4 milijarde evrov. Povišanje gre predvsem na račun višjih obrambnih izdatkov in dodatnih sredstev za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se izteče letos.
Razrez skratka kaže, da je zmagovalec obrambno ministrstvo, kjer se predvideni odhodki povišujejo za skoraj 240 milijonov evrov, na 1,65 milijarde evrov. Povišanje obrambnih izdatkov je namenjeno uresničevanju cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP, v skladu s sprejetimi zavezami države, so poudarili na ministrstvu.
Z največ denarja bo sicer razpolagalo ministrstvo za finance (4,73 milijarde evrov), kjer je v primerjavi z veljavnim proračunom predvidenih 300 milijonov evrov več za izločanje na proračunski sklad za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Po reorganizaciji bodo zelo visoke odhodke imela tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (3,39 milijarde evrov), ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve (1,98 milijarde evrov) ter ministrstvo za infrastrukturo in energetiko (1,53 milijarde evrov).
Najnižji odhodki so predvideni na ministrstvu za pravosodje (115,7 milijona evrov) ter ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (123,9 milijona evrov), kjer se na račun nižjih evropskih sredstev glede na sprejeti proračun tudi znižujejo.
Zvišanje odhodkov je z rebalansom predvideno tudi na ministrstvu za kulturo (za 13 milijonov evrov), kjer so v zadnjih tednih razburili z več ukrepi, med drugim zamrznitvijo izplačil že odobrenih sredstev za kulturne programe in projekte, ustavitvijo razpisa za delovne štipendije samozaposlenih v kulturi …
Vlada je resorjem naložila, da so pri pripravi svojih finančnih načrtov dolžni upoštevati z razrezom določen obseg sredstev ter v primeru, da znotraj tako določenih finančnih okvirov ne morejo zagotoviti izvajanja svojih nalog in obveznosti, pripraviti ustrezne ukrepe za znižanje odhodkov oziroma druge ukrepe, potrebne za doseganje fiskalnih ciljev.
Kaj pa prihodkovna stran?
Vladna izhodišča so sicer razmeroma splošna, brez konkretnih ukrepov in politik. Prav tako ni jasno, ali vlada načrtuje kakšne spremembe ne le na odhodkovni, temveč tudi na prihodkovni strani proračuna. V skladu z veljavnim proračunom naj bi se letos v državno blagajno nateklo 15,6 milijarde evrov in če bo ostalo pri tej številki, se bo primanjkljaj z zdaj ocenjenih 2,1 milijarde evrov povišal na 2,8 milijarde evrov.
V osnutku proračunskega memoranduma vlada navaja, da prihodnje leto pričakuje rast prihodkov (za en odstotek oziroma 160 milijonov evrov) predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova dohodnine na račun rasti mase plač, pa tudi davka na dodano vrednost, na kar naj bi poleg rasti potrošnje domačega prebivalstva vplivala tudi nadaljnja rast potrošnje tujih turistov.
Na drugi strani bodo skupne prihodke v letih 2027 in 2028 znižali nižji nedavčni prihodki zaradi manjših prilivov od dividend. Ker se izteče načrt za okrevanje in odpornost, bo prihodnje leto znatno manj tudi prihodkov iz evropskega proračuna.
