Po soglasju Judo zveze Slovenije (JZS), ki je tekmovalcu Vitu Dragiču odobrila udeležbo na oktobrskih tekmovanjih za veliko nagrado v Peruju in Mehiki, kjer je kot reprezentant zastopal Slovenijo, so se mnogi spraševali, kako je mogoče, da športnik, ki je zagrešil kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, ni odstranjen iz tekmovalnega okolja.
Dragič je namreč, kljub temu da je bil pravnomočno obsojen in mu je disciplinsko razsodišče JZS (ker naj bi še naprej deloval v športu in prihajal v stik z mladoletniki) septembra odvzelo trenersko licenco, še vedno tekmoval. Pri JZS so zatrjevali, da v tujini ni nastopal po vpoklicu selektorja, ampak na lastno željo in v lastni režiji.
Prepovedi nastopanja ne vidi
Kot smo poročali, so na JZS po pritožbi Dragiča v ponedeljek sklenili, da mu namesto trajnega odvzema trenerske licence to odvzamejo za pet let. Vito Dragič nam je v torek zaupal, da mu uradna, pisna obrazložitev sprejetega sklepa JZS še ni bila vročena, zato je še ni želel vsebinsko komentirati.
Športnik sicer meni, da se v povezavi z njegovim tekmovalnim statusom prepoved nanaša na trenersko licenco in ne na nastopanje kot športnika. »Svojo profesionalno športno kariero sem sicer zaključil, trenutno pa na judo in tekmovanja gledam predvsem iz ljubezni do športa in veselja, da lahko, kadar je to mogoče, nosim in zastopam barve naše države ali kluba ter po svojih močeh pomagam ekipi,« je poudaril Dragič.
Dejal je, da bi bila njegova morebitna vrnitev na višjo tekmovalno raven v prihodnjih letih mogoča le ob izpolnitvi več dejavnikov, med drugim ob zagotovitvi ustrezne sponzorske podpore, pravnih in stabilnih odnosov znotraj sistema in umiritvi napetosti, ki so v zadnjem obdobju zaznamovale dogajanje okoli njega. Dragič je zaupal tudi, da je po koncu kariere zbral močno strokovno ekipo trenerjev, zdravnikov in fizioterapevtov, ki mu pomagajo pri rehabilitaciji telesa in bi ga bili pripravljeni podpreti tudi v primeru morebitne vrnitve, čeprav o tej trenutno ne razmišlja.
Glede opravljanja trenerske funkcije je Vito Dragič zatrdil, da te ne opravlja že od februarja lani, ko se mu je iztekel mandat zaposlitve pri Nacionalni panožni športni šoli, glede postopka JZS zoper njega pa je dejal, da je ta posledica zunanjih vplivov in medijskih pritiskov na JZS. Poudaril je tudi, da že od leta 2023 nima potrjene trenerske licence in da zato izrečene sankcije ne razume.
Zaupajo v pravosodni sistem
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport se, kot so zatrdili, zavedajo, da lahko v pravice posameznikov z avtoriteto države poseže le zakon ali sodna odločba. Ker v konkretnem primeru Dragiča niso seznanjeni s podrobnostmi sodne odločbe in izrečenimi kazenskimi sankcijami, se do primera niso želeli podrobneje opredeliti.
Metka Kovačič Guček iz službe za odnose z javnostmi je pojasnila, da so določbe zakona o športu usmerjene predvsem v zaščito ranljivih skupin – otrok, mladih in invalidov, ter da je kaznovanost zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost eden od kriterijev, ki preprečuje delo strokovnih delavcev s temi skupinami.
Na ministrstvu menijo, da je področje varnosti v športu posebej občutljivo, a da je pomembno, da se ohrani zaupanje v pravosodni sistem, ki z ustreznimi mehanizmi in sankcijami zagotavlja, da se za vsako posamično zadevo ustrezno presodi stopnja nevarnosti storilca in njegova kazen.
Poudarili so, da niso pristojni za odločanje o nastopih posameznih športnikov na tekmovanjih, ki potekajo v okviru nacionalnih ali mednarodnih športnih zvez: »Te so pri tem avtonomne ter same določajo pogoje in pravila nastopanja skladno z mednarodnimi športnimi pravili. Hkrati pa je pomembno, da tudi športne organizacije ravnajo v skladu z načeli etičnosti, integritete in spoštovanja človekovega dostojanstva.«
Omejeni s kazenskopravnim okvirom
Na ministrstvu menijo, da športnik, ki nastopa za reprezentanco, ne zastopa le sebe ali kluba, ampak predstavlja tudi Slovenijo. Povedali so, da gre za občutljivo vprašanje, ki presega posamezen primer in odpira širšo razpravo o vrednotah, ki jih želimo kot družba uveljavljati v športu.
Kot so poudarili, so pri Primerjalno-pravnem inštitutu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani naročili študijo s področja integritete v športu, ki se med drugim nanaša na vprašanje razmejevanja med avtonomijo športa in oblastnim urejanjem področja športa.
Poudarili so tudi, da ne razpolagajo s podatki o (ne)kaznovanosti posameznih športnikov, ki nastopajo za državne reprezentance, saj da niso seznanjeni s tem, da bi nacionalne panožne športne zveze nekaznovanost preverjale in postavljale kot pogoj nastopa za državno reprezentanco.
Na naše vprašanje, ali razmišljajo o dopolnitvi zakona o športu, ki eksplicitno prepoveduje le delo športnemu delavcu, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ne opredeli pa se glede nastopov športnikov, ki zagrešijo omenjeno dejanje, so nam na ministrstvu odgovorili, da se tudi v tujini srečujejo s podobnimi vprašanji (primer nizozemskega odbojkarja, ki je bil obsojen posilstva mladoletnice ter je lani nastopal na olimpijskih igrah v Parizu).
Poudarili so, da je ključno zagotavljanje varnosti udeležencev športnih programov, pri zagotavljanju te pa je treba izhajati tudi iz značilnosti vsakega posameznega primera. »Vprašanje zadeva tudi rehabilitacijo in reintegracijo storilcev kaznivih dejanj med morebitno prestano kaznijo zapora in po njej, ki sta občutljivi in strokovno izjemno zahtevni vprašanji (in sicer sodita v delovno področje ministrstva za pravosodje). S tega vidika izpostavljamo tudi, da je zakonodajalec predvidel, da se javno kaznovanje konča s kazensko obsodbo, saj je uzakonil tudi kaznivo dejanje očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (162. člen KZ-1), zato smo na področju dodatnih vrednostnih sodb in dodatnega omejevanja pravic obsojenim omejeni tudi z veljavnim kazenskopravnim okvirom,« je še pojasnila Metka Kovačič Guček.
Nastope preprečili z novim pravilnikom
Na naše vprašanje, kako bo v prihodnje z nastopanjem Vita Dragiča na tekmovanjih za slovensko reprezentanco, so nam na JZS v torek odgovorili, da omenjeni judoist »po novem letu ne bo mogel nastopati za slovensko reprezentanco do izbrisa obsodbe oziroma kazenske evidence, saj mu to onemogoča novi pravilnik o registraciji članic Judo zveze Slovenije in njihovih članov«.
»Ta namreč med drugim v 7. členu pravi, da licence ni dopustno izdati članu JZS, ki je bil pred organi JZS, EJU, IJF, WADA, CAS ali sodišči pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali nasilništvo,« je pojasnil Žiga Košec iz JZS.
Povedal je še, da sprejeti sklep o petletnem odvzemu trenerske licence Dragiču že velja in da se športnik (do torka) nanj ni pritožil.