Odprava kreditnega krča, podpora tujim neposrednim investicijam, internacionalizacija gospodarstva, podpora SID banke, spodbujanje kreativnosti in lastnih blagovnih znamk, povezava gospodarstva z znanostjo, inkubatorji in tehnološki parki, turizem. To so področja, ki naj bi pripomogla h konkurenčnejšemu okolju, Žerjav pa pri preboju iz krize stavi na mikro in majhna podjetja, ki imajo "potencial za hitre manevre".
Kandidat za gospodarskega ministra, pod okrilje katerega poslej ne bosta več sodili ne energetika ne infrastruktura, podpira ukinitev davčne tajnosti pri neplačnikih obveznosti. Prepričan je tudi, da je treba skrajšati, predvsem pa poceniti postopke umeščanja objektov v prostor, pri točkah VEM (Vse na enem mestu) naj bi uvajali javno-zasebno partnerstvo. Žerjav je kritičen tudi do bank, ki da so zaradi nespametnih potez v preteklosti v bilancah akumulirale veliko slabih posojil, zaradi česar je kreditna aktivnost povsem zastala. Če so bile banke prej preveč radodarne, so zdaj povsem konzervativne, obnašajo se kot zakladnice, medtem ko je osnovno poslovanje zastalo. Dokapitalizacija NLB - država naj bi obdržala 25 odstotkov plus eno delnico - se mora zgoditi čim prej, "kakršna koli že bo". Tudi sicer je Žerjav močno naklonjen tujim neposrednim investicijam, tem bo podvržena tudi gospodarska diplomacija. "Lastni kreditni potencial smo žal porabili za neumnosti. Preostanejo le še tuje investicije in tem se je treba posvetiti," je dejal.
Žerjav pa ni naklonjen prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Na vprašanje poslanca SD Srečka Meha je odgovoril: "Osebno nisem za to, da bi Mercator pristal v rokah Agrokorja. Ko gre za prodajo Mercatorja, je treba zadevo gledati vsebinsko in širše, tudi na vpliv prodaje na živilsko-predelovalno industrijo, tudi na kmetijstvo. "Državo mora zanimati, kdo bi bil lastnik tega trgovskega podjetja," je prepričan Žerjav.
Zanima pa ga tudi, kdo je lastnik Primorja. Medtem ko je Meh izpostavil propad gradbeniškega sektorja in da v primeru propada Primorja ne bo ostalo nobeno veliko podjetje več, Žerjav vztraja, da pogovorov ne bo, dokler bodo na čelu Primorja lastniki, ki so podjetje pripeljali v tako slabo stanje. "Ko bo to razrešeno, lahko začnemo ugotavljati, kako in kaj," je dodal. O posameznih podjetjih, kot so Hit, Luka Koper in Intereuropa, Žerjav ni želel govoriti, ker podrobnosti ne pozna. Ko je bilo govora o državnih naložbah, pa se je dotaknil še Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki po njegovem mnenju ni odigrala pričakovane vloge. "To vprašanje bo treba urediti drugače. Kako, pa dogovora še ni," je pojasnil.
Prva naloga, ki se je bo lotil Žerjav, je priprava rebalansa proračuna, kar bo tudi prvotna naloga vlade, izražal pa naj bi vse, kar je zapisano v kolektivni pogodbi. Drugi projekt bo zapis zlatega pravila o omejitvi dolga države.
