Ministrstvo za notranje zadeve, policija in slovenska vojska so včeraj začeli odstranjevati rezilno žico z meje. Žica in panelna ograja Slovenijo in Hrvaško ločujeta že od leta 2015, dokumentacijo o ovirah pa država vsa leta skriva pod strogo tajnostjo. Lokacije postavitve ovir, ki so doslej davkoplačevalce skupaj z vso dodatno opremo stale 30 milijonov evrov, javnosti uradno niso znane. Državni organi so več novinarskih poizvedovanj v minulih letih zavrnili. Sklicali so se na varovanje državne meje in policijsko taktiko. Ovire si je tako sicer mogoče ogledati na terenu, v obmejnih vaseh, na travnikih in v gozdovih; a ker po podatkih MNZ njihova skupna dolžina znaša 194 kilometrov - 51 kilometrov žice in 143 kilometrov panelne ograje - je celotno traso praktično nemogoče pregledati.
Kljub tajnosti pa je mogoče traso ovir relativno natančno rekonstruirati s pomočjo – javno objavljenih podatkov. Država je namreč v minulih letih v uradnem listu večkrat objavila seznam zemljišč, na katerih je ob »ugotovitvi javne koristi« ustanovila služnost, ker je nanje trajno namestila bodisi ograjo bodisi žico. Parcel, ki so večinoma v lasti zasebnikov ali obmejnih občin, je več tisoč. Po letu 2015 je vlada seznam ves čas dopolnjevala in ga objavljala v uradnem listu.
Kako smo ustvarili zemljevid? (Zemljevid je dostopen na tej povezavi)
V uredništvu Dnevnika smo pregledali vse javne objave v uradnem listu (dodaten seznam je dostopen na tej povezavi) in s seznama parcel, na katerih je ustanovljena služnost, sestavili zemljevid poteka ograje in rezilne žice na meji. Pri tem je treba poudariti, da gre za najboljši približek poteka ovir, kolikor ga je bilo mogoče ustvariti na podlagi javnih geodetskih evidenc, katastrskih podatkov in s pomočjo sodobne računalniške tehnologije. Označitev poteka ograj tako deloma, pri podrobnejših povečavah, odstopa od dejanske postavitve zaradi različnih oblik in površin parcel v katastru. Referenčnih točk na parcelah namreč ni bilo mogoče neposredno medsebojno »uravnotežiti« glede na velikost in razpotegnjenost parcel v notranjost državnega ozemlja. Vendar se ta odstopanja, kot omenjeno, pojavijo zgolj pri velikih povečavah, ko slika zajame zgolj nekaj sosednjih parcel.
Pomoč pri risanju je ponudil Dnevnikov sodelavec, podatkovni analitik Marko Plahuta, ki na twitterju nastopa pod imenom @Virostatiq. Plahuta je podatke o parcelah, na katerih stojijo ovire, povezal s potekom državne meje. Vmes morda manjkajo posamezne parcele, ki so morebiti v državni lasti in zato na njih ni bilo treba ustanoviti služnosti. Dostopa do podatkov o teh parcelah nimamo; po naši oceni pa gre, če sploh, za manjša odstopanja, ki na prikaz na zemljevidu ne vplivajo bistveno. Iz dostopnih podatkov tudi ni razvidno, kje poteka žica in kje panelna ograja; te podatke ima zgolj policija.
Množica zemljišč
Kot prikazuje zemljevid, se ovire raztezajo na več odsekih državne meje, za katere je tudi sicer znano, da so ograjeni, a njihov natančnejši potek doslej še ni bil enovito prikazan. Najdaljša pasova potekata med Brežicami in Rogaško Slatino, v Obsotelju, ter v Beli krajini, ob reki Kolpi. Močno zagrajen je tudi obmejni pas med Središčem ob Dravi in Ljutomerom, na primorskem koncu pa so posamezni pasovi ograjeni na območju mejnega prehoda Rupa, na jugu Slavnika ter nižje ob Dragonji, kjer poteka migrantska pot med bosanskim Bihaćem in Trstom.
Po podatkih, ki se naslanjajo na javne katastrske sezname parcel, pa se posamezni odseki ovir pojavljajo tudi na drugih mestih ob meji, ki jih je policija prepoznala kot strateška. Digitalni zemljevid verjetnega poteka ograje omogoča povečevanje prikaza in ogled posameznih lokacij. Na Kolpi, denimo, je razvidno, da ograje pogosteje stojijo na parcelah ob rečnih jezovih. To se ujema z izkušnjo prebivalcev krajev ob Kolpi in turističnih obiskovalcev, ki se morajo na jezovih kopati v senci »protimigrantske« ograje. Opozoriti pa je treba na opažanje, da je na določenih odsekih služnost na parcelah sicer ustanovljena, a v naravi tam ograje ni, ker so jo policisti na vztrajanje posameznih lastnikov parcel, lokalne skupnosti ali zaradi drugih razlogov že odstranili. Postavitev obmejnih ovir je namreč v praksi mestoma precej kaotična in - parcialno in globalno - tudi absurdna: ograja, na primer, stoji sredi travnika, a le do polovice travnika, naprej pa je ni; torej jo lahko vsakdo obhodi.
Sprememba politike
Vlada je sicer v četrtek objavila sporočilo, da bodo žico in ograjo odstranili, ker ocene varnostnega tveganja kažejo, da na meji nista potrebni. Izhajajo pa tudi iz javnega mnenja, da žica in ograja ne sodita na mejo, ter iz želja prebivalcev ob meji, da bi ovire odstranili. »Politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti ne sme biti več sprejemljiva praksa,« je sporočila vlada.
Odstranjevanje ovir bo potekalo več mesecev. V zgodovini pa bo ostalo zapisano obdobje, ko je bila mlada država obdana z ostrimi rezili in kovinskimi rešetkami. Zemljevid tega nestvora bo pomemben opomnik zanamcem, da »politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti« ne sme nikoli več ograditi naše človeškosti.
