V vodstvih šol znova opozarjajo na težavnost svojega delovanja. Kot smo že večkrat poročali, se je namreč v zadnjem obdobju delo ravnateljev znašlo še bolj pod drobnogledom javnosti, razlogi za to pa niso nujno povezani z njihovo nesposobnostjo ali kršitvami.
V minulem šolskem letu je s položaja odstopilo, se upokojilo ali je bilo razrešenih 27 ravnateljic in ravnateljev. V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) ob tem opozarjajo na to, da se področje javnega šolstva v naši državi že dalj časa sooča z resnimi sistemskimi zaostanki, ki se kažejo v preobremenjenosti zaposlenih, pomanjkanju dolgoročne vizije, naraščajočih neenakostih in eroziji kakovosti javnega vzgojno-izobraževalnega sistema.
Opozorili na odgovornost in pooblastila sveta zavoda
Kljub obsegu in teži odgovornosti položaj ravnatelja ni skladen z odgovornostjo, ki jo nosi, menijo ravnatelji. Med ključnimi vsebinskimi sklopi, ki jih je treba urediti, so izpostavili sistem imenovanja ravnateljev, ki bi moral, kot so pojasnili, temeljiti na jasnih strokovnih merilih, transparentnih postopkih in neodvisnem strokovnem odločanju, ne pa na interesih posameznikov ali političnih vplivih.
Želijo si tudi ureditve statusa zaposlitve ravnatelja, kariernega razvoja ter izobraževanja in napredovanja, ki bi morali biti sistemsko urejeni in prilagojeni dejanskim zahtevam vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ravnatelji so opozorili tudi na svojo avtonomijo pri upravljanju zavoda ter na odgovornost in pooblastila sveta zavoda, vključno z jasno opredeljeno odgovornostjo za nezakonite ali škodljive odločitve.
Želijo si učinkovite varovalke pred zlorabami, ki bi jim zagotovile zaščito pred neutemeljenimi pritiski, lažnimi prijavami, političnimi vplivi in javnim blatenjem.
V pričakovanju nujnih sistemskih sprememb
V združenju ravnateljev so na pristojne in politične stranke, ki kandidirajo za mesta v parlamentu, naslovili odprto pismo, v katerem so med drugim spomnili, da se je vloga ravnatelja v zadnjih letih bistveno razširila in postala izjemno kompleksna. »Ravnatelji nikoli nismo bili zgolj pedagoški vodje, ampak tudi organizacijski, kadrovski in finančni vodje zavodov. Odgovorni smo za zakonitost poslovanja in delovanja zavoda ter zaposlenih, za delovne pogoje zaposlenih ter za ugled javnega šolstva in vsakodnevno varnost otrok,« so poudarili v ZRPRS.
»Naš cilj ni privilegiran položaj, ampak jasen, strokovno utemeljen in družbeno pravičen sistem, ki bo ravnateljem omogočal odgovorno, neodvisno in strokovno opravljanje nalog v korist otrok, zaposlenih ter širše družbe,« so zapisali v združenju.
Poudarili so še, da bomo brez sistemske ureditve statusa ravnatelja v državi priča nadaljnjemu upadu zanimanja za ta poklic, nazadovanju kakovosti slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema in postopnemu razkroju profesionalnega vodenja javnih zavodov.
Ravnatelji so izpostavili tudi vlogo pomočnika ravnatelja, ki ga na to delovno mesto izbere in imenuje ravnatelj na podlagi strokovnih kompetenc, raznovrstnih sposobnosti ter visoke stopnje predanosti pedagoškemu in organizacijskemu delu.
»Te lastnosti pomočnika ravnatelja jasno ločujejo od preostalih strokovnih delavcev, zato je nujno, da se njegovo delo ustrezno ovrednoti na sistemski ravni. Z ustrezno spremembo oziroma dopolnitvijo zakonodaje je treba položaj pomočnika ravnatelja jasno opredeliti,« menijo v ZRPRS.