Zdajšnji zakon o voznikih dovoljuje uporabo lahkih motornih vozil in mopedov, vključno z e-skiroji, otrokom od 12. leta. Gre za vozila, katerih hitrost ne presega 25 kilometrov na uro.
Kot je na današnji seji parlamentarnega odbora izpostavil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, se je v Sloveniji zelo povečala uporaba tovrstnih vozil, zlasti mopedov in e-skirojev. Ob tem je opozoril na podatke o poškodovanih voznikih lahkih motornih vozil, ki kažejo, da je kar 20 odstotkov vseh udeleženih voznikov v prometnih nesrečah uvrščenih v starostno skupino od 8 do 14 let in od 15 do 17 let.
Predlagana novela zakona, ki jo obravnavajo po nujnem postopku, zato zvišuje najnižjo starost za vožnjo lahkih motornih vozil in mopedov do 25 kilometrov na uro na 15 let ter odpravlja možnost vožnje otrok, starih od 12 do 14 let, zgolj na podlagi kolesarske izkaznice, je pojasnil Rajh.
»Cilj spremembe je jasen: večja varnost otrok in mladostnikov ter bolj odgovorna ureditev sodobne urbane mobilnosti,« je še dejal.
Agencija za varnost prometa podpira predlagano novelo. Vršilka dolžnosti direktorja agencije Saša Jevšnik Kafol je ob tem na seji opozorila, da zgolj dvig starostne meje najbrž ne bo zadostoval za povečanje prometne varnosti za mlajše od 15 let. Po njenem mnenju bi bili smiselni tudi prepoved predelave oz. t. i. odklepanja vozil, razmislek o obveznem zavarovanju odgovornosti vseh uporabnikov lahkih motornih vozil in evidenci teh vozil ter večje pristojnosti nadzornih organov za ukrepanje pri tehnično neustreznih in nevarno predelanih vozilih.
Predlog novele je na glasovanju podprlo vseh 11 prisotnih članov odbora.
Novela zakona o varnosti v železniškem prometu
Člani odbora so podprli tudi dva predloga zakonskih novel s področja železniškega prometa. Obe predlagani noveli se obravnava po skrajšanem postopku.
Predlog novele zakona o varnosti v železniškem prometu tako po pojasnilih Rajha med drugim obravnava problematiko nedavnega niza incidentov na javni železniški infrastrukturi, povezanih z vandalizmom in ogrožanjem varnosti železniškega prometa.
Predlagane rešitve se nanašajo na obdelavo podatkov videonadzora kritične železniške infrastrukture ter posredovanja teh podatkov pristojnim organom. Zakon bi tako uredil videonadzor na objektih javne železniške infrastrukture z natančno predpisanimi nalogami in obveznostmi upravljalca, ki ta nadzor izvaja.
Zakon bi po predlagani noveli uvedel tudi obvezno usposabljanje glavnih preiskovalcev železniških nesreč in incidentov po programu, ki bi ga predpisal resorni minister.
Del vsebine zakonskega predloga pa se nanaša na prenos določil iz dosedanjih nacionalnih varnostnih predpisov v sisteme varnega upravljanja prevoznikov in upravljalca, skladno z večletnim usklajevanjem z Evropsko agencijo za železnice.
S predlogom novele zakona o železniškem prometu pa se v slovenski pravni red prenašajo določila uredbe EU o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu, katere namen je zagotoviti učinkovito zaščito potnikov in spodbujanje potovanja po železnici.
Uredba kot glavno obveznost članicam določa določitev nacionalnega izvršilnega organa. Predlagano je, da naloge v Sloveniji prevzame regulatorni organ za železniški promet, ki je organizacijsko vzpostavljen v okviru Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.