V zadnjih tednih sprejemajo manj bolnikov s srčno kapjo kot sicer, so opazili v ljubljanskem kliničnem centru. »Število se je zmanjšalo za petino do četrtino,« ocenjuje strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana Zlatko Fras. Kaj se je s srčnimi kapmi dogajalo v času epidemije novega koronavirusa, bodo podrobneje analizirali v tem tednu, za zdaj pa Fras predpostavlja, da je določeno število ljudi doživelo blažjo obliko srčne kapi, ne da bi obiskali zdravnika. »To bi lahko pomenilo, da bo v prihodnosti poraslo število oseb s srčnim popuščanjem,« opozarja. Verjetno je k zmanjšanju števila pacientov z infarktom nekoliko pripomoglo tudi manj onesnaženo ozračje, vendar pa je vpliv čistejšega zraka nemogoče opredeliti, še dodaja Fras.
V prihodnosti več kapi?
V največji slovenski bolnišnici so opazili tudi manj možganskih kapi in prehodnih ishemičnih motenj. Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so v času epidemije hospitalizirali okoli 210 pacientov, kar je za približno četrtino manj kot v enakem obdobju v prejšnjih letih. Polovico zmanjšanja gre na račun prestavljenih nenujnih posegov, najverjetneje pa je bilo tudi nekaj nezdravljenih prehodnih motenj prekrvavitev možganov, pojasnjuje strokovni direktor klinike Simon Podnar. »Če takega primera ne prepoznamo pravočasno, lahko pride v naslednjih tednih ali mesecih do večje kapi,« pravi. Skrbi ga tudi, da bolniki s kroničnimi nevrološkimi boleznimi, na primer parkinsonovo ali alzheimerjevo boleznijo, niso bili deležni enake obravnave kot prej. Ti bolniki so namreč manj pogosto obiskali službo za urgentno nevrologijo, pravi njen vodja Igor Rigler. Pravzaprav so na Nevrološki kliniki v zadnjih dneh že obravnavali nekaj pacientov, ki so prišli pozneje, kot bi bilo idealno, zato bo njihova terapija zahtevnejša.
»Manj je bilo tudi pacientov z vrtoglavico in glavobolom,« dodaja Rigler. Verjetno se je obisku bolnišnice odpovedalo precej oseb, ki urgentne obravnave niti niso potrebovale, menita Podnar in Rigler, a poudarjata, da pravih razlogov za upad obiska vsaj za zdaj ne poznamo. »Delno je to lahko posledica strahu ljudi pred okužbo, manjšega obrata v splošnih ambulantah, morda pa se je v času epidemije zaradi upočasnitve javnega življenja zmanjšal stres in z njim število akutnih bolezni,« ocenjuje Rigler.
Manj je bilo tudi nujnih zdravljenj
Krčenje števila bolnikov, ki bi morali pomoč epidemiji koronavirusa navkljub dobiti takoj, so zaznali tudi v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah. V izolski so med 16. marcem in 24. aprilom zaradi možganske kapi na primer sprejeli 26 ljudi oziroma 8 manj kot v enakem lanskem obdobju, zaradi miokardnega infarkta pa 29 ljudi, kar je 13 manj kot v enakem obdobju lani. V novomeški bolnišnici so med 14. marcem in 24. aprilom obravnavali 29 bolnikov z ishemično možgansko kapjo, v lanskem enakem obdobju pa 42. Manjše število obravnav je lahko po njihovem sicer posledica dobrega delovanja preventivnih programov v slovenskem zdravstvu.
Ponekod se je občutno zmanjšalo tudi skupno število nujnih zdravljenj. »Marca se je obseg urgentnih obravnav znižal na 30 odstotkov povprečja prvih dveh mesecev leta. Opažamo tudi manj neurgentnih obiskov v urgentnem centru, najverjetneje zaradi bojazni pred okužbo,« pravi vršilec dolžnosti direktorja novogoriške bolnišnice Radivoj Nardin. Dodaja, da je bil na začetku leta obisk sicer večji zaradi viroz in gripe, zaradi možganske kapi pa so marca na primer obravnavali celo več primerov kot januarja ali februarja.
Na celjski urgenci so sprva sicer zdravili nekaj pacientov z nujnimi stanji, ki so kljub opozorilnim znakom odlašali s prihodom. Zagotovila, da je bolnišnica varna, pa so hitro zalegla. »Vsaj na področju kapi lahko ocenjujemo, da so naši pozivi padli na plodna tla, saj se število obravnav ni zmanjšalo,« pravijo v celjski bolnišnici.
Spremenjeni stiki in nelagodje bolnikov
V vseh bolnišnicah pa se je v času epidemije novega koronavirusa občutno zmanjšalo število tistih zdravljenj, pri katerih bolnik pomoči ne potrebuje še isti dan. Skoraj povsod se je frekvenca nenujnih pregledov in posegov zmanjšala za več kot polovico. Glavni razlog so bili seveda vladni omejevalni ukrepi, manj zdravstvenih storitev pa je bilo po nekaterih ocenah tudi zaradi novega režima, po katerem mora pacient zdravnika najprej poklicati.
Poleg tega se nekateri pacienti niso odzvali na vabilo na preiskavo, čeprav so imeli napotnico z oznako »zelo hitro«, pri kateri bi morali biti na vrsti v dveh tednih. »Sami so predlagali, da bodo prišli kasneje, ko se bodo razmere glede epidemije umirile,« je pojasnila direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar.
Po 20. aprilu, ko je vlada sprostila omejitve v zdravstvu, se je začelo število zdravljenj sicer znova povečevati. »Posamezne stroke so že uvedle podaljšan popoldanski obratovalni čas,« pravijo v ljubljanskem UKC, a opozarjajo, da bo vračanje k načinu dela, kakršen je bil v veljavi pred epidemijo, postopno. Predvsem delo v zdravstvenih ustanovah poteka bolj počasi. »Za obravnave, ki smo jih prej opravili v enem dopoldnevu, zdaj potrebujemo ves dan,« pravi Simon Podnar. Mnogi opozarjajo, da bo treba po takšnih standardih delati več mesecev, kar prinaša pereča vprašanja glede financiranja bolnišnic in podaljševanja čakalnih dob.
