Nemška skupina Mutares je pred dnevi prodala Cimos njegovim štirim zaposlenim. V lastništvo Cimosa so Nemci vstopili pred štirimi leti, ko so ga odkupili od italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria. Pod Mutaresom je Cimos še naprej životaril, obdobje njegovega lastništva nekoč ugledne koprske skupine, ki se je s proizvodnjo turbopolnilnikov še pred desetletjem uvrščala v svetovni vrh, pa so zaznamovale domnevne kršitve delovnopravne zakonodaje, s katerimi se že kakšno leto in pol ukvarjajo na Inšpektoratu RS za delo.
Domnevne nepravilnosti se med drugim nanašajo na izplačila dohodkov od dela, na selitev proizvodnje iz Slovenije v BiH, kjer ima Cimos hčerinsko podjetje, in posledično odpuščanje delovne sile. Namesto da bi lani pripravili program odpuščanja delavcev, kar je bilo navsezadnje dogovorjeno s Sindikatom kovinske in elektroindustrije (SKEI), so se v Cimosu lani raje lotili verižnega odpuščanja zaposlenih, kar pomeni, da so vsak mesec odpustili do 29 delavcev. Odnos nemških lastnikov do sindikata SKEI pa tudi do sveta Cimosovih delavcev kaže tudi, da ju vodstvo Cimosa ni seznanilo z načrtovanimi lastniškimi spremembami. »S tem sta bila kršena 75. in 76. člen zakona o delovnih razmerjih,« je ogorčeno poudaril Sašo Ristič, sekretar SKEI za kraško-notranjsko in obalno regijo, ter dodal, da je novico o lastniških spremembah izvedel iz medijev. Kot ekskluzivno jo je v petek pozno popoldne objavil hrvaški regionalni medij Glas Istre in javnost seznanil s tem, da je v Cimosu prišlo do menedžerskega prevzema.
Opozorila revizorjev
Novi lastnik Cimosa je postalo hrvaško podjetje Vero Automotive 111. Kot izhaja iz sodnega registra hrvaških podjetij, je bilo to podjetje z ustanovitvenim kapitalom v višini 2600 evrov ustanovljeno marca letos, kar nakazuje, da so se prevzemne aktivnosti začele že pred meseci. Vero Automotive 111 so ustanovili štirje Cimosovi zaposleni: slovenska državljana Marija Demojzes in David Škrinjar ter hrvaška državljana Elvis Ipša in Dominik Mayer. Na skupščini, ki se je odvila minuli teden, tedaj pa je bil Cimos še v lasti Mutaresa, so bili člani novega lastniškega »kvarteta« Cimosa imenovani za nove člane upravnega odbora koprskega podjetja.
Ali bo Cimos pod taktirko novih lastnikov postal dolgoročno delujoče podjetje, je težko napovedovati. Ob revidiranju lanskoletnega poročila o poslovanju so namreč revizorji revizijske hiše Deloitte opozorili, da obstaja pomembna negotovost, ki lahko vzbudi bistveni dvom o sposobnosti družbe in skupine, da nadaljujeta kot delujoče podjetje. Takšno stališče so revizorji zavzeli, ker je Cimos lansko poslovno leto zaključil z izgubo v višini 24,9 milijona evrov, ki je na ravni skupine znašala 13,9 milijona evrov, in ker so kratkoročne obveznosti 31. decembra lani presegale kratkoročna sredstva matičnega podjetja za 58,9 oziroma skupine za 61,3 milijona evrov. Poleg tega so revizorji na letno poročilo o poslovanju podali mnenje s pridržkom. Takšno stališče so zavzeli, ker so naložbe v hčerinska podjetja konec decembra izkazane v višini dobrih 65 milijonov evrov, upoštevaje pričakovane prihodnje denarne tokove odvisnih podjetij pa obstaja tveganje, da je nadomestljiva vrednost naložb nižja od knjigovodske vrednosti. »Poslovodstvo ni pripravilo izračuna nadomestljive vrednosti naložb skladno z zahtevami mednarodnega računovodskega standarda 36 – oslabitev sredstev, zato nismo mogli vrednostno opredeliti finančnih učinkov pomembno napačnih navedb na ločene računovodske izkaze družbe,« so svojo odločitev utemeljili revizorji Deloitta.
Trajna nelikvidnost in kapitalska neustreznost
Prihodki od prodaje skupine Cimos, ki ima sicer še vedno sedež v Kopru – po njihovi prodaji, v najetih pisarnah – so se lani znižali za 13,9 odstotka, na 125,7 milijona evrov. »Tudi v letu 2025 se v Cimosu nadaljuje upad prodaje, prav tako je negativen trend na prodajni strani pričakovan v letu 2026, kar družbo postavlja pred izziv optimizacije in reorganizacije poslovnih procesov,« so v letnem poročilu o poslovanju za leto 2025 pojasnili v Cimosu. Potem ko je imel Cimos konec leta 2024 več kot 10,7 milijona evrov negativnega kapitala, je bil konec lanskega leta kapital pozitiven in je znašal 1,3 milijona evrov. Na ravni skupine se je negativni kapital z 81 milijonov evrov, kolikor je znašal konec leta 2024, do konca lanskega leta znižal na 38 milijonov. Upoštevaje bilančne vrednosti premoženja to pomeni, da bi v primeru stečaja toliko sredstev zmanjkalo za poplačilo upnikov.
Ker je bil Cimos po ugotovitvah upravnega odbora kapitalsko neustrezen in trajneje nelikviden, je bila na zahtevo upravnega odbora, v katerem je bil tedaj glavni izvršni direktor Andrea Pappagallo, decembra lani skupščina, v okviru katere je vodstvo lastnika pozvalo k dokapitalizaciji s stvarnimi vložki oziroma s pretvorbo terjatev lastnikov do Cimosa v kapitalske rezerve podjetja. Ob tem je opozorilo, da če lastnik ne bo sprejel sklepa o predlagani dokapitalizaciji oziroma če ne bo nobene druge izvedljive možnosti, je poslovodstvo po insolventni zakonodaji dolžno predlagati stečaj. Na skupščini je bila potrjena 6,7-milijonska dokapitalizacija. Toda o predlogu, da se delničar zaveže, da bo v prihodnjem obdobju, do zaključka prestrukturiranja, Cimos vsak mesec podpiral z milijonom evrov, se ni glasovalo. Skupščina je bila namreč prekinjena, ko se je februarja nadaljevala, pa je skupina Mutares pojasnila, da so se bistveno spremenile okoliščine poslovanja Cimosa, »ki gredo v izrazito pozitivno smer, zato odločanje o tej točki v tem trenutku ni več potrebno«, in z nasprotnim predlogom predlagala umik te točke z dnevnega reda skupščine. Ta sklep je bil, kajpak, potrjen. Naključno ali ne, je bilo Cimosovo vodstvo nekaj dni zatem zamenjano, v ozadju, kot smo omenili, pa so stekle priprave terena za zdajšnje lastniške spremembe.