Podpisniki peticije poleg takojšnjega odstopa Stevanovića s položaja predsednika DZ zahtevajo še, da stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica na prvi seji DZ po poletnih počitnicah podprejo dnevni red seje in da na njej ustanovijo preiskovalno komisijo DZ o aferi Black Cube.
"Deluje v škodo države"
Brejc, ki je iz SDS izstopil leta 2012, je za STA povedal, da Stevanović ne bi smel biti predsednik DZ, ker ne spoštuje ustave in deluje v škodo države. "K razmisleku o peticiji me je spodbudilo, da ogromno ljudi, tudi novinarji, piše o tem, pa se nič ne zgodi. Mogoče je edini način peticija, da ljudje povedo, kaj si mislijo," je dejal. Slednje je po njegovih besedah tudi ena od parol Stevanovića, ki poudarja, da je treba dati moč ljudem.
"Zelo me moti, da smo kot evropska demokratična država prišli do točke, ko najvišji organi države ne spoštujejo ustave, ko se predsednik vlade v bistvu norčuje iz ustavnega sodišča in tako naprej. To je izrazit primer nedemokratične politične kulture in na to je treba opozoriti," je prepričan Brejc.
S peticijo na spletni strani stevogohome.si želi spodbuditi tudi k razmisleku, "ali je kršitev ustave drugega človeka v državi, predsednika DZ, nekaj, mimo česar se lahko gre brez težav, ali je to vendarle alarm". Pobuda pa je po njegovih besedah tudi ogledalo politiki in predsedniku DZ.
V nekaj urah 1500 podpisov
Kakšne bodo posledice peticije, Brejc ni želel napovedovati, počakal pa bo na odziv ljudi in tistih, ki jim je peticija namenjena. Peticija bo odprta, dokler bo število podpisov raslo, je še dejal. Pod peticijo, ki so jo objavili dopoldne, se je v nekaj urah podpisalo okoli 1500 ljudi.
Spomnil je tudi, da so julija štirje ustavni pravniki na seji komisije DZ za poslovnik soglasno ocenili, da koalicija skupaj z Resnico krši ustavo, ker je dvakrat zavrnila dnevni red sej DZ, s čimer je preprečila ustanovitev preiskovalnih komisij DZ o aferi Black Cube in o obvodnem financiranju strank.
"Človek bi pričakoval, da če v ustavi izrecno nekaj piše, se to spoštuje," je dejal Brejc. Stevanović je namreč na kolegiju predsednika DZ potrdil dnevni red, kamor sta bili uvrščeni točki o odreditvi preiskovalnih komisij DZ, naslednji dan pa je na seji DZ glasoval proti temu istemu dnevnemu redu, je spomnil. "Takega ravnanja po mojem v evropskem prostoru ni," je pristavil.
Konec julija so razrešitev Stevanovića s položaja predsednika DZ predlagale opozicijske Svoboda, SD in Levica. Med očitki Stevanoviću so navedli kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji pa imajo skupaj 40 glasov.